Pismo novinarskih urednikov slovenski javnosti: Pod pritiskom ne bomo klonili


Delo, zgrajeno v času socializma, foto Marijan Zlobec

“Na slovensko javnost se kot uredniki večjih slovenskih medijev obračamo s pismom, ker se zavedamo pomembnosti in kritičnosti trenutka, v katerem smo se znašli zaradi pandemije novega koronavirusa. Smo sredi globalne zdravstvene, socialne, gospodarske krize generacije, pa naj gre za zdravnike, zdravstvene delavce, politike in druge odločevalce ali novinarje in urednike.

V resnici gre za čisto vsakega od nas, za nas kot družbo. Spopad z virusom in “zmaga” nad nečim, kar se je še mesece nazaj zdelo tako rekoč nepredstavljiva lekcija iz zgodovinskih učbenikov, kot fikcija iz prihodnosti, ki naj ne uide iz znanstvenofantastičnih filmov, je lahko le kolektivna akcija družbe.

Je naša skupna odgovornost in test, ki preizkuša našo sposobnost razumnih ravnanj, odločitev, solidarnosti, strpnosti, potrpežljivosti in spoštljivega dialoga. Če kdaj, se moramo biti sedaj sposobni pogovarjati in pogovoriti o sebi, sicer bodo posledice strašljive in bodo nepopravljivo prizadele generacije, ki prihajajo.

Za nas šteje le resnica. Osveščamo in izobražujemo, obenem pa ne molčimo ob sočasnih vprašljivih ravnanjih nosilcev moči.

Mediji, novinarji in uredniki, ki v njih delamo, in drugi soustvarjalci medijskih vsebin se svoje vloge, odgovornosti z vso globino in brutalnostjo krize zavedamo in v skladu s tem opravljamo in bomo opravili naš del naloge. Prepričani smo, da so v zadnjih mesecih bralci, poslušalci in gledalci prek različnih medijskih kanalov, vsebinskih formatov in žanrov lahko dobili celovit vpogled v dogajanje, povezano s covidom-19.

Naj pri tem najprej poudarimo, da smo mediji ne glede na izjemnost časa, v katerem živimo, kot vedno najprej odgovorni javnosti: s postavljanjem vprašanj sogovornikom, četudi za nosilce moči neprijetnih, smo ji dolžni podati celostne, relevantne informacije, dogodke pa obenem umeščati v širši kontekst, ga pojasnjevati. Pri tem odgovore intenzivno iščemo pri stroki, v stampedu lažnih teorij in nevarno poenostavljenih interpretacij, ki nimajo nobene znanstvene osnove, vztrajamo pri preverjanju v skladu z vsemi profesionalnimi standardi poklica. Za nas šteje le resnica. Ozaveščamo in izobražujemo, obenem pa ne molčimo ob sočasnih dvomljivih ravnanjih nosilcev moči. Opravljamo torej svoje delo. Prepričani smo, da smo ga v zadnjih mesecih opravili dobro, po najboljših močeh.

Zavedamo se, da se v marsičem na razmere, v katerih smo, doslej nismo mogli v celoti pripraviti, gre za situacijo, ki v modernem času nima enakovredne primerjave. Zavedamo se, da so zato potrebni tudi izjemni in nemalokrat izjemno boleči ukrepi, ki posegajo v naša življenja in celo civilizacijske pridobitve, v pravice in svoboščine demokratičnih ureditev na doslej nezamisljiv način. Drži, da neprijetne odločitve sprejemajo mnoge države po vsem svetu. V tem nismo nikakršna izjema.

Smo pa nemalokrat izjema v nečem, kar nas zelo skrbi in česar ne moremo sprejeti kot del »nove normalnosti«: v nivoju komuniciranja z državljani, ali neposrednem ali prek različnih medijskih in drugih kanalov, v napadih na medije, novinarje in novinarke, njihovem diskreditiranju in demoniziranju, pripisovanju ozadij, ki ne obstajajo, njihovem potiskanju v ring političnih bojev. To zavračamo.

Namesto iskanja krivcev, pri čemer smo pri nas v zadnjih tednih še posebno intenzivno na tapeti neresničnih obtožb ravno mediji, v primerljivih demokratičnih državah vladajoči poteze, odločitve, ukrepe večinoma konsistentno, strpno in razumljivo utemeljujejo in usklajeno osmišljajo. Redkokje oblasti tako intenzivno posegajo na področja, ki s spopadanjem s krizo nimajo nikakršne zveze, navkljub deklarativni osredotočenosti prav na spopadanje s krizo.

In, ne nazadnje, redkokje v EU so novinarji tako kot v Sloveniji izpostavljeni neposrednim zavajanjem, podtikanjem, širjenju manipulacij in žalitvam predstavnikov oblasti, začenši z vrhom vlade. Seznam vseh tovrstnih incidentov – ti so po našem mnenju prebili vse meje sprejemljivega in ne koristijo nikomur, razen morda zelo partikularnim političnim interesom – je dokumentiran in o njih so bile obveščene tudi vse reprezentativne in relevantne mednarodne organizacije za zaščito svobodnega in neodvisnega novinarstva, ki je bilo ena od ključnih pridobitev slovenske osamosvojitve.

Posledice obračunavanja z mediji so za vse družbo uničujoče: takšno okolje otežuje delovanje institucij in posameznikov, obenem pa pomembno vpliva na življenja državljanov. Mediji smo krizo pričakali z nahrbtnikom težav iz preteklosti, dolgo časa vzdrževanega nestrateškega in neodgovornega medijskega lastništva, evropsko neprimerljive, zastarele medijske zakonodaje, finančnih in kadrovskih zagat. V takšnih razmerah pritiski oblasti, s katerimi se nas večina sooča tedensko, če že ne dnevno, pomenijo dodatno breme in otežujejo kakovostno novinarsko delo. Ne bežimo pred kritiko, tudi ostro ne, ne zanikamo, da delamo tudi napake.

Kriza je razkrila in razgalila marsikaj, še bolj pa je poudarila neizpodbitno dejstvo: da državljani kakovostno novinarstvo potrebujejo in, sodeč po raziskavah, po njem tudi intenzivno posegajo. Brez kakovostnega medijskega servisa bi bilo védenje, razumevanje virusa in zavedanje o njegovi nevarnosti in žal nemalokrat smrtonosnosti bistveno slabše. Ne kriza ne karkoli drugega ne more biti alibi za poskuse škodljivega spreminjanja medijske zakonodaje in političnih vdorov v neodvisnost medijskih organizacij.

Pod pritiski ne bomo klonili. Ne bomo spreminjali resnicoljubne in javnosti zavezane drže. Vso energijo in čas, ki ju predstavniki oblasti namenjajo diskreditaciji novinarstva in pritisku na medije, naj smotrneje usmerijo v boljše upravljanje krize. To bi moral biti cilj vlade. To je tudi v interesu vseh nas kot družbe.”

Odgovorni uredniki medijev:

Matija Stepišnik, Večer; Manica J. Ambrožič, Informativni program TV Slovenija; Bojan Budja, Delo, Slovenske novice; Mojca Petrič Bužan, Regionalni TV-program, RTV-center Koper/Capodistria; Nejc Jemec, Drugi program Radia Slovenija, Val 202; Tomaž Karat, Regionalni TV-program, RTV-center Maribor; Silva Križman, Primorske novice; Miran Lesjak, Dnevnik; Robert Levstek, Radio Maribor; Goran Obrez, Ekipa SN; Gregor Peternel, Športni program TV Slovenija; Danijel Poslek, Prvi program Radia Slovenija; Andraž Pöschl, Kulturni in umetniški program TV Slovenija; Darko Pukl, Radio Si; Grega Repovž, Mladina; Simon Rosc, Svet24; Andrej Šavko, Radio Koper; Barbara Štrukelj, Slovenska tiskovna agencija; Silvester Šurla, Reporter; Tatjana Tanackovič, Nedeljski dnevnik; Vanja Vardjan, Razvedrilni program TV Slovenija; Matej Venier, ARS – 3. program Radia Slovenija.


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: