Sovretova nagrajenka za leto 2020 je Aleksandra Rekar


Knjiga, ki je Aleksandri Rekar prinesla Sovretovo nagrado

Strokovna komisija za nagrade in priznanja Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki jo sestavljajo Suzana Koncut, Saša Jerele, Vasja Bratina, Damjan Zorc in dr. Matej Hriberšek kot predsednik, je izbrala prejemnika letošnje Sovretove nagrade za prevajalske dosežke s področja kniževnosti pri nas.

Sovretovo nagrado za leto 2020, ki se podeljuje že od leta 1963 za posebej uspele prevode leposlovnih besedil iz tujih jezikov v slovenščino, prejme prevajalka Aleksandra Rekar za prevod romana Rodbina Miljenka Jergovića (Založba Sanje, 2020).

Utemeljitev komisije za nagrade in priznanja DSKP glede izbora Aleksandre Rekar za Sovretovo nagrajenko za leto 2020

Aleksandra Rekar je s prevodom Rodbine Miljenka Jergovića z veliko mero jezikovnega posluha slovenskemu bralstvu približala eno najodmevnejših del, ki so v zadnjih tridesetih letih nastala na tleh nekdanje skupne države. Jergovićev roman, ki je bil leta 2015 nagrajen z Njegoševo nagrado, prinaša epski preplet številnih manjših in večjih dogodkov v različnih zgodovinskih dobah, predvsem pa ljudi in njihovih usod. Kot kronika se posveča povsem zasebnemu okolju širše družine, veliko se ukvarja tudi z javnim življenjem v različnih miljejih, obenem pa je odsev različnih obdobij, ki jih skozenj spoznavamo. Vseskozi ga preveva nadih tragičnosti, vanj pa so vključeni tudi svetlejši momenti: prepletajo se tragične in bridke, a tudi zabavne ter tu in tam celo nekoliko bizarne epizode. Zgodba prehaja od povsem stvarnih opisov zgodovinskih in rodbinskih epizod do osebnih razmišljanj in odlomkov, kjer se avtor giblje na meji fiktivnega ali jo celo prestopa.

Slikoviti in stvarni opisi oseb, krajev in dogodkov, ki se prepletajo z osebnimi razmišljanji in dramatično zasnovanimi epizodami iz življenja avtorjeve družine in njenih članov, bralcu približujejo podobo najprej avstro-ogrske monarhije, nato nekdanje skupne države in ga končno pripeljejo do polpreteklega zgodovinskega dogajanja. Prevajalka je s prevodom dokazala, da izvrstno pozna ta prostor v različnih časovnih obdobjih, ki se skozi pripoved zvrstijo, pa tudi različne kulturne, družbene in politične svetove, ki v njej zaživijo; sodelovanje z avtorjem je pustilo viden pečat. Prevod je natančen, suveren, prevodne rešitve so posrečene tako v pripovednih delih kot v monologih in dialogih; Jergovićev jezik, ki ga pogosto zaznamuje prav
posebna poetika, je izrazno in slogovno virtuozno poustvarjen, pogosto je tak, kakršna so njegova razmišljanja: brezkompromisen ter z močnim osebnim in čustvenim nabojem.

Prevod Aleksandre Rekar je dodelan in izčiščen,slogovno raznovrsten in bogat, duh izvirnika je ohranjen v vseh svojih mnogoterih niansah, prevajalka pa je vanj tudi pretanjeno vpletla besedišče raznolikih kulturnih in socialnih izvorov, zato ji Komisija za nagrade in priznanja Društva slovenskih književnih prevajalcev podeljuje Sovretovo nagrado za leto 2020.

O knjigi Rodbina Miljenka Jergovića

Avtor z epskim zamahom prečka epohe in regije ter bralca popelje na véliko potovanje skozi čas. Z vpletanjem številnih avtobiografskih elementov Jergović opisuje družinsko sago Karla Stublerja, svojega pradeda, skozi čigar zgodbo prikazuje stoletje nemirov v srednji Evropi in na Balkanu. Deblo, iz katerega se razrašča rodovinsko drevo, je železničar Karlo Stubler, donavski »Švab«, v Avstro-Ogrskem imperiju rojen Jugoslovan. Rodbina v svojo mogočno romaneskno zgradbo vnaša zgodbe o Karlovih otrocih in vnukih, ki se izpojejo v smrti njegove zadnje vnukinje, suhe veje tega razvejanega družinskega drevesa.

Rodbina je mnogo več kot le roman o zgodovini avtorjeve družine. Je drevo močnih korenin in sokov, ki pomnijo nedavno zgodovino Sarajeva, Bosne in Hercegovine ter širše balkanske regije. Je brezkompromisen portret, ki preči zanke zgodovine in časa ter bralca neustavljivo vabi h kritičnemu, nepristranskemu razmišljanju o današnjem trenutku. Rodbina velja za opus magnum Miljenka Jergovića, ki ga imenujejo za Iva Andrića našega časa.

Roman je leta 2015 dobil znamenito Njegoševo nagrado.

»Romaneskni opus Miljenka Jergovića premika žanrske in slogovne meje z nenehno občutljivostjo za zgodovinsko resničnost, za zgodovino, ki to še vedno ni, ki jo še vedno živimo in s katere protislovji se srečujemo tako boleče in intimno, da jih moramo izpovedati na književni način. Roman Rodbina se odlikuje s polifono naracijo in večplastno zavestjo, ki gleda in katere spomin se spreminja v pripoved. Ta način ne priznava omejitev biografskega in avtobiografskega diskurza, ampak postaja dejanje globinske preobrazbe avtofikcije v fikcijo, pričevanja v imaginacijo, faktografije v psihografijo.« (Katica Ćulavkova).

Aleksandra Rekar je po končani Gimnaziji v Kranju leta 1990 diplomirala iz primerjalne književnosti in sociologije kulture. Po opravljenem študiju se je začela ukvarjati s prevajanjem in z gledališko dramaturgijo. Sodeluje s številnimi založbami, strokovnimi revijami in gledališči. Prevedla je več leposlovnih del in številna družboslovna dela, predvsem s področja sodobnih scenskih umetnosti in sociologije. Je članica Društva slovenskih književnih prevajalcev in Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev. Njena celotna bibliografija je naravnost impozantna, saj je prevedla okrog dvajset proznih del, okrog deset dram, še več pa znanstvenih in strokovnih monografij, krajših leposlovnih del, znanstvenih razprav in strokovnih besedil.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja