“Videnje 20/20: Skupnost” še vse do konca oktobra


Galerija Jakopič spričo velike odmevnosti in posebnih razmer ob pandemiji novega koronavirusa podaljšuje razstavo indonezijske fotografije. Na ogled bo vse do konca oktobra. Virtualno odprtje razstave “Videnje 20/20: Skupnost – Sodobna indonezijska družbeno zavzeta fotografija” je bilo sicer že v torek, 17. marca, a je bilo le virtualno na Facebooku in na Instagram strani Galerije Jakopič.

Pogled na razstavo, fotografije Marijan Zlobec

Videnje 20/20: Skupnost je del širše vizije Galerije Jakopič – učiti se in dajati možnosti za učenje. Učiti se o drugih – o njih, a skoznje in skozi fotografijo o sebi.

Vsi bi radi pametni telefon

Lanska razstava iraških fotografov je bila prva te vrste in že z njo so poudarili različne načine pogledov na svet. Razstava Na moje oči je razkrila drugačen Irak, kot je tisti, ki ga opredeljuje vojna in zgolj vojna. Na podoben način smo vajeni videti Indonezijo le kot turistično destinacijo z nekaj ekološkimi problemi in navdušujočo naravo, manj mladi Slovenci pa jo morda prek gibanja neuvrščenih povezujejo še z nekdanjo Jugoslavijo.

Požigalništvo

Indonezija in Slovenija se v družbenem, zgodovinskem, kulturnem, religioznem in geografskem smislu ne bi mogli bolj razlikovati, kot se. Slovenija ima denimo samo okoli 2,07 milijona prebivalcev, Indonezija pa 270 milijonov. A kar zadeva razumevanje fotografije kot močnega družbenega, kreativnega, umetniškega in komunikacijskega orodja, imamo obilo priložnosti za obojestransko izmenjavo, učenje in ozaveščanje glede drugačnosti.

Motivika, kot je pri nas ni

Razstava je osnovana na javnem razpisu na temo skupnosti, zato so izbirali samo med fotografi, ki so se nanj odzvali s prijavo. Nalogo izbire projektov in kuriranja razstave so opravili Marija Skočir, kustosinja in vodja Galerije Jakopič v Ljubljani, Ng Swan Ti z inštituta PannaFoto v Džakarti in Saša Kralj iz Živega Ateljeja DK v Zagrebu. Izbrali so 28 ganljivih projektov, ki so jih ustvarili naslednji avtorji: Adrian Mulya, Aftonun Nuha, Aji Susanto Anom, Albertus Vembrianto, Aprillio Abdullah Akbar, Azhari Setiawan, Djoyosantyo Joachim, Edy Susanto, Eka Nickmatulhuda, Fahreza Ahmad, Fajri Azhari, Fauzy Chaniago, Hariandi Hafid, Ismar Patrizki, Malahayati, Michael Eko, Muhammad Fadli, Muni Moon, Okky Ardya, Rangga Yudhistira, Romi Perbawa, Rosa Panggabean, Sapta Hudaya, Utami Godjali, Yoppy Pieter, Yusni Aziz in Zulkifli.

Folklora
Odlična postavitev
Dokumentarne športne fotografije
Staro in moderno v ozadju

Kuratorski proces je skušal ne glede na način vizualnega pristopa izbrati dela, ki odločno pripovedujejo o skupnosti – tako vizualno kot skozi lastno vpletenost fotografov v zgodbe in teme, ki jih vizualizirajo. 28 izbranih izvirnih projektov pripoveduje tako o indonezijski fotografiji, njeni preteklosti in prihodnosti, kot tudi o globalni družbi in njenih dinamikah. Po večini so delo avtorjev, ki so postali aktivni v prvem desetletju po letu 2000. Ta generacija je prišla po obdobju reformacije leta 1998; zaznamovala jo je svoboda tiska. Zdelo se je, da te ustvarjalce ženeta tako želja po mednarodni pozornosti kot tudi potreba po dokumentiranju in sodelovanju pri oblikovanju lastne družbe. Avtorji so prerasli lokalno fotografsko dediščino in vsesali druge vplive z vsega sveta. Spoznali so vélike praktike in njihov način razmišljanja. V svetu uveljavljeni izraz “zavedni fotograf” se je preoblikoval v izraz “angažirani fotograf”.

Dela so raznolika, so odsev kulturne in fotografske dediščine. Segajo od klasične dokumentarnosti – odgovora na akutne situacije, ki izvirajo iz virtualnih resničnosti – do mešanih medijev (avtorji namreč vključujejo tudi različne predmete) – a vsa pripovedujejo o relevantnih temah. Izbrane podobe so lahko izdelane v stari fotografski tehniki – cianotipiji ali v črno-beli analogni tehniki. Nekatere so barvne. Nekatere so ročno izdelane in druge digitalno tiskane na vrsti materialov. Predstavljene so v knjižni obliki ali kot interaktivni virtualni projekti. V vsakem primeru pa je pomembna njihova sposobnost vizualnega pripovedovanja zgodb.

“Fotografska skupnost” je pomemben izraz v indonezijskem svetu fotografije – in na tej razstavi je tudi obiskovalec postal njen del. Skupnost vsakomur ponuja priložnost, da postane vizualni pripovedovalec zgodb, in kar je še pomembneje: zavzet pripovedovalec zgodb. (Po tiskovnem sporočilu).

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

%d