Človekovo iskanje najvišjega smisla psihiatra Viktorja Frankla


Viktor E. Frankl (1905–1997), svetovno znani dunajski psihiater in psiholog, utemeljitelj tretje dunajske psihoterapevtske smeri, je svoja teoretična spoznanja na lastni koži preizkusil v peklu holokavsta. V knjigi Človekovo iskanje najvišjega smisla, ki jo je prvič objavil že leta 1948 ter potem večkrat dopolnil, razkriva svoja najgloblja spoznanja o tem, kaj mu je omogočilo, da je preživel nečloveške razmere koncentracijskega taborišča in kljub vsemu zmogel dojeti smiselnost življenja.

Dr. Tanja Ozvatič, fotografije Marijan Zlobec

Ob pravkaršnjem izidu te njegove knjige v slovenščini je Celjska Mohorjeva družba danes pripravila v svoji knjigarni na Nazorjevi ulici literarno matinejo, na kateri so sodelovali ravnateljica CMD dr. Tanja Ozvatič, prof. dr. Sebastjan Kristovič, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka in urednik zbirke Smisel dr. Jože Ramovš ter prevajalec Rudi Meden. Naslov izvirnika je bil Der unbewusste Gott, podnaslov Psychotherapie und Religion, angleški prevod pa Man’s search for ultimate meaning, po katerem je dobila naslov še slovenska knjiga. Knjiga je izšla v zbirki Smisel, v kateri smo že dobili več Franklovih knjig: Kljub vsemu življenju reči da, Volja do smisla, Zdravnik in duša in Preslišani krik po smislu.

Dr. Jože Ramovš

Slovenski psihologi so Frankla osebno pozali, zlasti sam Anton Trstenjak, ki se je z njim srečal na Dunaju, kjer pa so ga obiskali tudi drugi in se z njim med drugim dogovorili za serijo njegovih knjig, ki bi jih po svojem izbvoru in predlogu prevedli v slovenščino. To se je seveda dogajalo še za časa Franklovega življenja na začetku devetdesetih let, sedanjo knjigo pa je za prevajanje izbral kot zadnjo, s čimr bi se dalo sklepati, da smo sedaj v slovenščini dobili vse najpomembnejše Franklove knjige.

Dr. Sebastjan Kristovič

Pretresljivo je, pred kako podobno iskanje smisla – kot nekoč – je danes postavljen človek v družbi preobilja. Franklova razmišljanja o življenju, smrti, temeljnem osebnem verovanju in trpljenju tako ostajajo nadvse aktualna tudi za sodobnega bralca. Prepričan, da je življenje mnogo več, kot zmore razkriti le pogled nanj, Frankl zatrjuje: “Nihče nas ne bo prepričal, da je človek sublimirana žival, če bomo znali pokazati, da v njem tiči potlačeni angel.”

Ker je angleška knjga izšla kot zadnja, ima seveda več dodatkov, ki so za slovensko izdajo še kako koristni. Tako smo bili opozorjeni na kratko spremno besedo ali razmišljanje nekdanje ameriške veleposanice v Avstriji dr. Swanee Hunt, potem ko se je na Dunaju januarja 1994 srečala z Viktorjem Franklom. Zanimivo je, da se je s filozofom med drugim pogovarjala o ameriški zunanji politiki v Bosni, pogovarjali so se tako o njegovem doživljanju Auschwitza kot o pokolu v Srebrenici, o tem, kako “nekateri najdejo diaboličen, sprevržen smisel celo v sadistični razbrzdanosti.”

Frankl daje na izbiro, kaj nam bo v življenju najvišja vrednota ? Med pogovorom smo slišali, da je to človekovo dostojanstvo, ki je kot tako neodvisno od tega, ali je nekdo veren ali ni. Ob tem pa je vsekakor še človekovo prizadevanje za dobro kjerkoli ali povsod in za vse ljudi.

Naslovnica

Tako dr. Ramovš kot dr. Kristovič imata veliko praktičnih izkušenj zlasti z mladimi v kriznih trenutkih, tako kot jih je imel Frankl, še posebej, ko je na Dunaju vodil psihoterapijo za 450 ljudi po njihovem neuspelem poizkusu samomora. Ramovš je zlasti opozoril na potrebo človeka po bioloških užitkih in hkrati potrebi po lastnem mestu v družbi, če pa je človek zatrt, nastopijo pri njem frustracije. Poleg tega človek potrebuje smisel; danes je aktualnih več vprašanj, kot kakšen smisel imata starost ali covid 19… Ramovš je govoril tudi o povezavi med Freudom in Franklom; Freud je mlajšega kolego seveda fasciniral.

Profesor dr. Sebastjan Kristovič je kot profesor logoterapije in eksistencialne analize oziroma psihologije osebnosti na Fakulteti za uporabne družbene študije in kot direktor Mednarodnega inštituta za psihoterapijo in uporabno psihologijo, z velikimi izkušnjamni zlasti v stikih z mladimi in njihovimi stiskami, še bolj pa potrebami in željami po spoznanju smisla, pojasnil, da je bistvo njegovih predavanj v tem, kako pripraviti mlade ljudi na svet ali živjenje. Kot je omenil, so študenti najbolj pozorni, ko predava o Viktorju Franklu. Ko predava, opozarja na Franklovo veličino, ki je v tem, da odpira vprašanja, kaj je narobe, hkrati pa opozarja, da je človek velika skrivnost: še tako dober se lahko spridi in obratno (v drugi svetovni vojni je bilo tega ogromno). Opozoril pa je na tisto, kar je trdil že Freud, da užitek ni isto kot sreča. Ko pa je govoril o uporabnosti logoterapije, je poudaril njegovo glavno nalogo, ta pa je ohranjanje človekovega dostojanstva. Odziv mladih je velik, predvsem pa potreba po smislu, ki ga mladi želijo spoznati, pa ne tako, kot je omenil, da gledajo po šest ur dnevno v svoj pametni telefon. Človek ni le telesno bitje, ampak duhovno: vsakdo je drugačen. Človek je najvišja vrednota že sam po sebi; ker je čovek in zato ima svoje dostojanstvo.

Rudi Meden

Na pripombo iz novinarskih ust, da je tega dostojanstva danes v svetu, pa tudi doma malo, je dr. Ramovš spomnil, da ga je bilo nekoč zelo malo (suženjstvo, kolonialni svet) in da ga je v nekaj stoletjih družbenega razvoja bistveno več. Na izziv, ali se v petkovem kolesarjenju kaže tudi protest proti omejevanju dostojanstva, pa čistega odgovora ni bilo. Nasploh pa besede politika nismo slišali, kar pa ni nekaj “čudnega”, saj so ravno psihologi in psihiatri do politikov najbolj neprizanesljivi in vedo, da se jih ne da zdraviti, kot mi je nekoč rekel dr. Trstenjak, ki se ga spominjam kot izjemnega človeka, verjetno enega najzanimivejših in največjih Slovencev vseh časov.

Spremna študija Alexandra Batthyányja, kot jo je pripravil za zadnjo angleško izdajo dela leta 2019, prikaže razvoj logoterapije po letu 1975 in njeno čedalje bolj pripoznano vlogo v sodobni psihologiji, spremna študija dr. Jožeta Ramovša pa delo umesti v slovenski (logoterapevtski) prostor in predstavi izvirnost slovenske smeri razvoja tretje dunajske psihoterapevtske šole.

Knjigi je dodan tudi razširjen in dopolnjen slovar logoterapevtskega izrazja, ki ga je na 60 straneh pripravil dr. Jože Ramovš. Med drugim je opozoril še na potrebo po večkratnem branju knjige, saj je napisana najbolj koncentrirano in je najtežja od vseh njegovih doslej prevedenih v slovenščino. Nekatere med njim so bile že ponatisnjene.

Marijan Zlobec


En odgovor na “Človekovo iskanje najvišjega smisla psihiatra Viktorja Frankla”

  1. Zanimivo, da prevajalca skoraj niste omenili, knjiga je namreč izšla na njegovo pobudo.

    pon., 28. sep. 2020 19:18 je oseba marijanzlobec napisala:

    > marijanzlobec posted: ” Dr. Tanja Ozvatič, fotografije Marijan Zlobec Dr. > Jože Ramovš Dr. Sebastjan Kristovič Rudi Meden Viktor E. Frankl > (1905–1997), svetovno znani dunajski psihiater in psiholog, utemeljitelj > tretje dunajske psihoterapevtske smeri, je svoja teoreti” >

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja