Se bodo Nepozabne ohranile po spremenjeni naslovnici ali vsebini knjige?


Naslovnica knjige Nepozabne, ki ni taka, kot je bila avtorsko predlagana
Samira Kentrić – Zofka Kveder
Polona Lovšin – Elda Piščanec
Sabina Šinko – Franja Tavčar
Necenzurirano predlagana naslovnica

Mladinska knjiga je pravkar izdala knjigo Nepozabne: ženske, ki so premikale meje našega sveta, ki pa je tako rekoč v hipu naletela na nepričakovan revolt in negativni odmev spričo naslovnice, ki je drugačna, kot je bila predlagana s strani ilustratork. Teh je v knjigi več in iz predstavitve avtoric ni povsem jasno, katera je v resnici avtorica naslovnice oziroma spremenjene, saj je v razdelku Naslovnica izpisano Mladinska knjiga, kar pomeni, da o naslovnici odloča založba sama, ne pa ilustratorke.

Ustvarjalke knjige je presenetil poseg v naslovnico, saj bi ta prvotno morala prikazovati te nepozabne ženske na kolesih. V založbi so se odločili, da kolesa odstranijo, saj se jim je to zdelo “bolj primerno”, pretehtalo pa je stališče, da izbrana naslovnica “dobro odraža brezčasno sporočilo knjige”.

Kot je povedala Veronika Tašner, strokovna vodja in avtorica spremne besede h knjigi, so se avtorice odločile, da jo bodo namenile mladim, ki so v odraščajočih letih in so še zmeraj ujeti v stereotipne zgodbe pridnih punc in pametnih fantov, krhkih deklet in bojevitih dečkov. “Želele smo pokazati, kaj so napravile naše predhodnice, da živimo v svetu, v katerem živimo,” je pojasnila. 

Predlagana naslovnica (ki so jo tudi že oglaševali) so bile ženske na kolesih, a so se odločili za drugačno, pri čemer so jih odrezali pri pasu in odstranili kolesa. Avtorji knjige menijo, da gre za nedopusten in vsebinsko slab poseg v naslovnico, ki je bila pripravljena z razmislekom. “Na njej so bili domišljeno, ob tehtnem premisleku in razpravah z urednico (Alenko Veler) in oblikovalkama (likovna urednika  Pavle Učakar in Tanja Komadina, oblikovanje notranjosti Sanja Janša ) vključeni mnogi pomembni poudarki iz vsebine knjige.” 

Nina Kovač je na FB zapisala:

Kam so šla kolesa? 
Težko mi je bilo napisati to objavo. Verjamem pa, da je treba krivico, cenzuro in nepravično ravnanje naslavjati tudi, ko prihaja od tvojih ljudi (in tvoje domače, najljubše založbe). In tudi, ko je lahko zaradi takšne objave ogroženo kakšno sodelovanje, ki ti veliko pomeni.
Danes je izšla knjiga Nepozabne. V knjigi so zbrane zgodbe žensk, ki so premikale meje našega sveta. Napisala jih je ekipa punc, ki se profesionalno ukvarjajo z neenakostmi med spoli. Ilustracije so prispevale izjemne domače ilustratorke.
Krasen projekt, ki so ga vodile Veronika Tašner, Ana Ugrinovič in Alenka Veler.
Pa knjige nisem vesela. Za tiskovko in cirkuse ob njej si tudi nisem vzela dopusta.
Zakaj?
Na naslovnici naj bi bile kolesarke. Ker je kolo feministični simbol. Ker simbolizira upor. Ker povezuje generacije.
Naslovka je bila izdelana, napovednik z njo je bil celo že objavljen v skupini Izbrano.
Potem pa se je vodstvo založbe odločilo, da kolesa z naslovnice odreže. In ostale so samo ženske brez spodnjega dela, brez koles.
Samocenzura dobronamernih je ena od plati padca v bolj avtoritarne sisteme. O tem je treba govoriti. Že zato, da kolesa ostanejo.

Veste, kdo je bila prva slovenska pilotka? Policistka, podjetnica, zdravnica, kiparka, arhitektka, filozofinja, pisateljica? Ta knjiga prinaša zanimive zgodbe petdesetih izjemnih Slovenk, ki so vsaka na svojem področju pogumno utirale nove poti in sooblikovale našo skupnost.

Mnogim generacijam žensk so ženske, ki jih spoznamo v knjigi, omogočile, da v življenju počno, kar je bilo pred tem dovoljeno le moškim. Zdaj lahko s to posebno knjigo popotujete v času in spoznate ženske, ki so dokazale, da zmorejo, in so za nas vzpostavile nove prostore svobode.

Zgodbe v tej knjigi so večinoma napisale avtorice, ki se v vsakodnevnem poklicnem in raziskovalnem delu ukvarjajo z vprašanji položaja in pravic žensk, deset likovnih umetnic pa je ustvarilo bogato, raznoliko galerijo podob, s katerimi te junakinje svojega časa postajajo vidne navdihovalke sedanjih in prihodnjih generacij.

Kdo so izbrane Nepozabne ženske ?

Evgenija Šumi, Marija Wessner, Fanny Hausmann, Alma Karlin, Angela Piskernik, Branislava Sušnik, Ljuba Prenner, Elda Piščanec, Marija Vera,  Nada Souvan, Zalla Zarana, Kristina Gorišek Novaković, Valerija Heybal,  Danica Melihar Lovrečič, Pavla Jesih, Franja Bojc Bidovec, Antzonija (Tončka) Čeč, Elvira Dolinar, Vida Tomšič,  Alojzija Štebi, Angela Boškin,  Ana Mayer Kansky,  Eleonora Jenko Groyer, Jula Molnar, Franja Tavčar,  Marica Nadlišek Bartol, Uvanka Anžič Klemenčič,  Josipina Urbančič Turnograjska, Pavlina Pajk, Zofka Kveder, Angela Vode, Josipina Hočevar, Minka Govekar, Karla Bulovec Mrak, Ivana Kobilca, Gizela Šuklje, Marija Wirgler, Dušana Šantel Kanoni, Tanja Lamovec, Avgusta Danilova, Alma Sodnik, Nada Jevdjenijević Brandl, Helena Gizela Stupan, Lidija Wisiak,  Zora Janžekovič, Katja Vodopivec, Mara Bešter, Živa Kraigher, Lil Novy in Kristina Brenkova.

Avtorice predstavitve petdesetih žensk so: Milica Antić Gaber, Ana Duša, Živa Kos, Nika Kovač, Patricija Maličev, Metka Mencin, Nina Perger, Jasna Podreka, Špela Razpotnik, Sara Rožman, Irena Selišnik, Katja Stergar, Alenka Šelih, Nika Šušterič, Maja Tašner Vatovec, Veronika Tašner, Ana Ugrinović, Alenka Veler, Lea Vrečko in Zvonka Zupanič Slavec.

Ilustracije v knjigi pa so prispevale: Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Samira Kentrić, Tanja Komadina, Polona Lovšin, Andreja Peklar, Sabina Šinko, Helena Tahir, Ana Zavadlav in Huiqin Wang.

Ob začetku festivala Mesto žensk pa so sinoči  pripravili ulično razstavo ilustracij Nepozabne, ki izhaja iz pravkar izdane knjige Nepozabne: ženske, ki so premikale meje našega sveta. Mladim bralcem prinaša zgodbe žensk, ki so vsaka na svojem področju orale ledino, pustile neizbrisljiv pečat in na različnih poljih sooblikovale našo skupnost in naš prostor ter mnogim generacijam omogočile, da v življenju počno, kar je bilo pred tem prepovedano. Nekatere poznamo, večine ne, s to knjigo pa jih končno postavljajo na dovolj vidno mesto, ki ga v naših zgodovinskih knjigah, učbenikih, kurikulih, razpravah in na spominskih obeležjih praviloma še vedno nimajo. 

Deset likovnih umetnic je dalo dragocen vizualni prispevek k branju knjige. Ustvarile so reprezentativno galerijo likovnih podob, ki nagovarjajo širok krog občinstva – tudi na ljubljanskih ulicah, kjer si razstavo lahko ogledate na plakatnih mestih TAM-TAM.

Vsak izbor je subjektiven, a je vprašanje, zakaj tu manjkajo slavna pianistka Karmela Kosovel, koreografinja Pia Mlakar, slavna operna pevka Ksenija Vidali Žebre, pisateljica in publicistka Milena Mohorič, pesnica Vida Jeraj, slikarka Avgusta Šantel,  kiparka Mara Jeraj Kralj, urednica slovenskega ameriškega tiska in pisateljica Anna Praček Krasna, filmska igralka Ita Rina – Ida Kravanja, slikarka in oblikovalka Helena Kottler Vurnik, direktorica Narodne galerije Anica Cevc,  plodna pisateljica Mimi Malenšek, ilustratorka in slikarka Cita Potokar, operna pevka Ondina Otta Klasinc, operna pevka Vilma Bukovec Kambič… Zakaj je neka omejevalna številka 50, če bi bila brez škode lahko 60 ?

Knjiga ima spremno besedo Veronike Tašner, precej osebnoizpovedno. Na koncu pa so kratke omembe vseh žensk z dodano kratko bibliografijo.

Ilustracije kot portreti so stilno zelo različne in seveda pestre kvalitete. Najbolj portretno zanimive spričo iskanja sodobne portretne identitete s portretiranko so podobe Samire Kentrić (Zofka Kveder, Branislava Sušnik, Pavla Jesih, Antonija Tončka Čeč, Tanja Lamovec, Nada Jevdjenijević Brandl), precej simbolistične ali z dodanimi simbolnimi poklicnimi elementi Tine Dobrajc (Fanny Hausmann, Valerija Heybal, Eleonora Jenko Groyer, Dušanka Šantel Kanoni, Avgusta Danilova, Živa Kraigher) ali Huiqin Wang (Alma Karlin) in Andreje Peklar (Angela Piskernik, Katja Vodopivec), skoraj bogate portretne karikature Tanje Komadina (Ljuba Prener, Zalla Zarana, Marica Nadlišek Bartol, Alma Sodnik, Lidija Wisiak), postavljene v dvajseta leta evropske slikarske ženske prebuje Polone Lovšin (Elda Piščanec, Ana Mayer Kansky, Jula Molnar, Minka Govekar, Ivana Kobilca, Marija Wirgler), črnobele psihoanalitične Helene Tahir (Marija Vera, Angela Boškin, Karla Bulovec Mrak, Gizela Šuklje, Zora Janžekovič), skoraj krokijske in akvarelne Ane Zavadlav (Marija Vera, Elvira Dolinar, Mara Bešter, Kristina Brenkova), futuristične iz dvajsetih let Andreje Peklar (Kristina Gorišek Novaković, Danica Melihar Lovrečič), s partizansko lepoto Andreje Peklar (Franja Bojc Bidovec), brez strahu za rdečo zvezdo in z izrazitim ženskim ponosom in poudarjenimi očmi Bojane Dimitrovski (Vida Tomšič, Alojzija Štebi, Pavlina Pajk, Angela Vode, Lili Novy), s kombinacijo tehnik in časov Sabine Šinko (Franja Tavčar, Ivanka Anžič Klemenčič, Josipina Urbančič Turnograjska, Josipina Hočevar, Helena Gizela  Stupan). Verizma je malo, veliko več videnj in vizij, kakšne so portretiranke bile po svojem bistvu, najraje karakterju in seveda poklicu ali dejavnosti.

Marijan Zlobec

 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: