Založba ZRC je izdala razkošno, dvodelno monografijo o slavnem slovenskem gradu Turjak. Uredili so jo Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič in Renata Komić Marn. Knjiga je izšla v zbirki Castellologica Slovenica 2, izdajatelja pa sta Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta in Zgodovinski inštitut Milka Kosa. Monografija je tako impozantna, da bi potrebovali za celovito predstavitev nekaj deset strani. Skupaj namreč obsega 1275 strani izrazito študijskega, raziskovalnega ter dokumentarnega in fotografskega gradiva. Skupaj so uporabili dokumentacijo iz več kot 30 arhivov v Sloveniji in po Evropi.
Sodobnemu bralcu bodo zanimive tako rekoč vse razprave, najbolj pa seveda o medvojnem dogajanju kot strahovitem spopadu med partizani in belogardisti (Damijan Guštin: »Slovenski Alcázar«. Grad Turjak sredi slovenske državljanske vojne septembra 1943) ter zadnje poglavje v prvi knjigi o obnavljanju gradu, (Mojca Arh Kos: Obnova gradu Turjak), pri katerem pa vendarle, kljub obdobju velikih naporov in dosežkov, v zadnjem času (od leta 2006) ni bistvenega napredka in grad v celoti znova propada. Ali bi lahko grad Turjak obnovili iz nepovratnih sredstev EU, je vprašanje, ki daleč presega rokovanje predsednika vlade Janeza Janše in predsednika države Boruta Pahorja v Kočevskem Rogu, ampak kliče po konkretnih spravnih dejanjih, med katerimi je prav gotovo obnova in funkcionalna ter programska osmislitev velikega grajskega kompleksa s tisočletno zgodovino.
Druga knjiga iz zbirke Castellologica Slovenica, skupnega projekta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, je posvečena gradu Turjak. Interdisciplinarno zasnovana monografija predstavlja turjaški grad kot eno najpomembnejših in najbolj prepoznavnih grajskih arhitektur v slovenskem prostoru pa tudi v širši regiji. Obravnavane so zgodovinske
okoliščine nastanka grajske stavbe v srednjem veku in najstarejše omembe gradu v zgodovinskih virih, rodbina Auersperg kot edina lastnica gradu v vsej njegovi dolgi zgodovini (delovanje rodbine na Turjaku in v slovenskem prostoru ter njen pomen v slovenski zgodovini), stavbni razvoj gradu do današnjega časa, njegova nekdanja oprema ter usoda stavbe med drugo svetovno vojno in po letu 1945.
Podrobno so predstavljeni tudi okolica gradu, trg Turjak, bližnja cerkev sv. Ahaca, turjaški arhiv in njegovi slovenski dokumenti, nastanek župnije Turjak ter vpetost gradu in njegovih nekdanjih prebivalcev v lokalno skupnost in njen zgodovinski spomin. Poglobljeno napisani prispevki so obogateni tudi s kvalitetnim slikovnim gradivom, ki v veliki meri izhaja iz zasebnih arhivov.
Avtorji prispevkov so: Mojca Arh Kos, Ines Babnik, Matjaž Bizjak, Boris Golec, Stane Granda, Damijan Guštin, Boris Hajdinjak, Renata Komić Marn, Miha Kosi, Maja Lozar Štamcar, Katja Mahnič, Mija Oter Gorenčič, Robert Peskar, Katarina Predovnik, Miha Preinfalk, Tadeja Primožič, Igor Sapač, Peter Štih, Edo Škulj, Barbara Žabota in Irena Žmuc.
Prva knjiga
Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič, Renata Komić Marn: Grad Turjak in njegovih prvih tisoč let
Miha Preinfalk: Grad Turjak in rodbina Auersperg (Turjaški)
Peter Štih: O začetkih Turjaških na Kranjskem
Miha Kosi: Gospodje Turjaški in plemiški svet na jugovzhodu cesarstva (12.–15. stoletje)
Mija Oter Gorenčič: Cesarski viteški red sv. Jurija in Turjaški. Nove možnosti interpretacije umetnostnega dela kot rezultat uporabe različnih metodoloških pristopov
Barbara Žabota: Auerspergi in reformacijsko gibanje v Škocjanu pri Turjaku
Matjaž Bizjak, Miha Preinfalk: Turjaški arhiv
Boris Golec: Poimenovanja gradu Turjak in rodbine Auersperg – Turjaških v slovenščini skozi zgodovino
Katarina Predovnik: Turjaška gradova v luči arheoloških raziskav
Katja Mahnič: Stara grajska kapela na Turjaku
Miha Kosi, Boris Hajdinjak: »Grbovna knjiga« gradu Turjak. Umetnina kot odsev plemiške identitete
Robert Peskar: Cerkev sv. Ahaca nad Malim Ločnikom pri Turjaku
Mija Oter Gorenčič: Po umetnostnih sledeh srednjeveških Auerspergov
Renata Komić Marn: Portretne galerije Auerspergov na gradu Turjak
Maja Lozar Štamcar: Nekdanja pohištvena oprema na turjaškem gradu
Ines Babnik: O zelenem okrasju gradu Turjak
Miha Preinfalk: Turjak v spominih Philippa barona Wambolta
Damijan Guštin: »Slovenski Alcázar«. Grad Turjak sredi slovenske državljanske vojne septembra 1943
Mojca Arh Kos: Obnova gradu Turjak
Druga knjiga
Igor Sapač: Arhitekturnozgodovinski oris gradu Turjak
Boris Golec: Skrivnostni trg Turjak
Edo Škulj: Ustanovitev župnije Turjak
Boris Golec: Slovenica Auerspergiana. Slovensko pismenstvo na Turjaku od 16. do 20. stoletja
Stane Granda: Preobrazba fevdalnega zemljiškega gospostva Turjak v kapitalistično veleposestvo
Irena Žmuc: Po sledeh zapuščine družine Turjaških v Mestnem muzeju Ljubljana
Tadeja Primožič: Turjaški in grad Turjak – spomini in priložnosti
Priloge, Viri in literatura, Osebno in krajevno kazalo
Marijan Zlobec