Grad Turjak v razkošni dvodelni monografiji na 1275 straneh


Grad Turjak, 1689 gravura v Slavi vojvodine Kranjske
Predstavitev dveh knjig o Turjaku, foto Marijan Zlobec
Turjaški grad
Zgodovinar doc. dr. Miha Preinfalk, foto Marijan Zlobec
Vhod v grad Turjak
Videz obnovljenega gradu vara

Založba ZRC je izdala razkošno, dvodelno monografijo o slavnem slovenskem gradu Turjak. Uredili so jo Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič in Renata Komić Marn. Knjiga je izšla v zbirki Castellologica Slovenica 2, izdajatelja pa sta Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta in Zgodovinski inštitut Milka Kosa. Monografija je tako impozantna, da bi potrebovali za celovito predstavitev nekaj deset strani. Skupaj namreč obsega 1275 strani izrazito študijskega, raziskovalnega ter dokumentarnega in fotografskega gradiva. Skupaj so uporabili dokumentacijo iz več kot 30 arhivov v Sloveniji in po Evropi.

Sodobnemu bralcu bodo zanimive tako rekoč vse razprave, najbolj pa seveda o medvojnem dogajanju kot strahovitem spopadu med partizani in belogardisti (Damijan Guštin: »Slovenski Alcázar«. Grad Turjak sredi slovenske državljanske vojne septembra 1943) ter zadnje poglavje v prvi knjigi o obnavljanju gradu, (Mojca Arh Kos: Obnova gradu Turjak), pri katerem pa vendarle, kljub obdobju velikih naporov in dosežkov, v zadnjem času (od leta 2006) ni bistvenega napredka in grad v celoti znova propada. Ali bi lahko grad Turjak obnovili iz nepovratnih sredstev EU, je vprašanje, ki daleč presega rokovanje predsednika vlade Janeza Janše in predsednika države Boruta Pahorja v Kočevskem Rogu, ampak kliče po konkretnih spravnih dejanjih, med katerimi je prav gotovo obnova in funkcionalna ter programska osmislitev velikega grajskega kompleksa s tisočletno zgodovino.

Druga knjiga iz zbirke Castellologica Slovenica, skupnega projekta Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU in Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, je posvečena gradu Turjak. Interdisciplinarno zasnovana monografija predstavlja turjaški grad kot eno najpomembnejših in najbolj prepoznavnih grajskih arhitektur v slovenskem prostoru pa tudi v širši regiji. Obravnavane so zgodovinske
okoliščine nastanka grajske stavbe v srednjem veku in najstarejše omembe gradu v zgodovinskih virih, rodbina Auersperg kot edina lastnica gradu v vsej njegovi dolgi zgodovini (delovanje rodbine na Turjaku in v slovenskem prostoru ter njen pomen v slovenski zgodovini), stavbni razvoj gradu do današnjega časa, njegova nekdanja oprema ter usoda stavbe med drugo svetovno vojno in po letu 1945.

Podrobno so predstavljeni tudi okolica gradu, trg Turjak, bližnja cerkev sv. Ahaca, turjaški arhiv in njegovi slovenski dokumenti, nastanek župnije Turjak ter vpetost gradu in njegovih nekdanjih prebivalcev v lokalno skupnost in njen zgodovinski spomin. Poglobljeno napisani prispevki so obogateni tudi s kvalitetnim slikovnim gradivom, ki v veliki meri izhaja iz zasebnih arhivov.

Avtorji prispevkov so: Mojca Arh Kos, Ines Babnik, Matjaž Bizjak, Boris Golec, Stane Granda, Damijan Guštin, Boris Hajdinjak, Renata Komić Marn, Miha Kosi, Maja Lozar Štamcar, Katja Mahnič, Mija Oter Gorenčič, Robert Peskar, Katarina Predovnik, Miha Preinfalk, Tadeja Primožič, Igor Sapač, Peter Štih, Edo Škulj, Barbara Žabota in Irena Žmuc.

Prva knjiga

Miha Preinfalk, Mija Oter Gorenčič, Renata Komić Marn: Grad Turjak in njegovih prvih tisoč let

Miha Preinfalk: Grad Turjak in rodbina Auersperg (Turjaški)

Peter Štih: O začetkih Turjaških na Kranjskem

Miha Kosi: Gospodje Turjaški in plemiški svet na jugovzhodu cesarstva (12.–15. stoletje)

Mija Oter Gorenčič: Cesarski viteški red sv. Jurija in Turjaški. Nove možnosti interpretacije umetnostnega dela kot rezultat uporabe različnih metodoloških pristopov

Barbara Žabota: Auerspergi in reformacijsko gibanje v Škocjanu pri Turjaku

Matjaž Bizjak, Miha Preinfalk: Turjaški arhiv

Boris Golec: Poimenovanja gradu Turjak in rodbine Auersperg – Turjaških v slovenščini skozi zgodovino

Katarina Predovnik: Turjaška gradova v luči arheoloških raziskav

Katja Mahnič: Stara grajska kapela na Turjaku

Miha Kosi, Boris Hajdinjak: »Grbovna knjiga« gradu Turjak. Umetnina kot odsev plemiške identitete

Robert Peskar: Cerkev sv. Ahaca nad Malim Ločnikom pri Turjaku

Mija Oter Gorenčič: Po umetnostnih sledeh srednjeveških Auerspergov

Renata Komić Marn: Portretne galerije Auerspergov na gradu Turjak

Maja Lozar Štamcar: Nekdanja pohištvena oprema na turjaškem gradu

Ines Babnik: O zelenem okrasju gradu Turjak

Miha Preinfalk: Turjak v spominih Philippa barona Wambolta

Damijan Guštin: »Slovenski Alcázar«. Grad Turjak sredi slovenske državljanske vojne septembra 1943

Mojca Arh Kos: Obnova gradu Turjak

Druga knjiga

Igor Sapač: Arhitekturnozgodovinski oris gradu Turjak

Boris Golec: Skrivnostni trg Turjak

Edo Škulj: Ustanovitev župnije Turjak

Boris Golec: Slovenica Auerspergiana. Slovensko pismenstvo na Turjaku od 16. do 20. stoletja

Stane Granda: Preobrazba fevdalnega zemljiškega gospostva Turjak v kapitalistično veleposestvo

Irena Žmuc: Po sledeh zapuščine družine Turjaških v Mestnem muzeju Ljubljana

Tadeja Primožič: Turjaški in grad Turjak – spomini in priložnosti

Priloge, Viri in literatura, Osebno in krajevno kazalo

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: