Marija Stanonik je pri Založbi ZRC izdala svojo najnovejšo knjigo Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej 1515–1918. Monografija z antologijo vojaških pesmi. Izdajatelj knjige je bil Inštitut za slovensko narodopisje, pri katerem je avtorica izdala že vrsto knjig. Gradivo sta zbrali Marija Stanonik in Zdenka Primožič, ki sta pesmi tudi prepisali, urednik knjige je bil Jurij Fikfak, recenzent pa poleg njega še Miha Kozorog. Zahtevno (zlasti tekstovno) oblikovanje je opravil Brane Vidmar.
Marija Stanonik je ena najbolj znanih slovenskih slovenistk, še posebej pa etnologinja, avtorica kakih trideset samostojnih knjig ter razprav. Od leta 1974 je zaposlena na Inštitutu za slovensko narodopisje ZRC SAZU v Ljubljani, 1994 je bila izvoljena v znanstveno svetnico, leta 1995 pa je začela kot izredna profesorica predavati slovstveno folkloristiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani (1998–2009 tudi na Filozofski fakulteti v Mariboru). Leta 2009 je bila izvoljena v redno profesorico. Občasno sodeluje tudi s Fakulteto za družbene vede (podiplomski študij) in z oddelkom za tekstilstvo Naravoslovnotehniške fakultete (raziskovalne naloge o čipkah). Marija Stanonik je dvakratna doktorica znanosti.
Bila je tudi urednica zbornika Traditiones pri ISN ZRC SAZU (1994–97), od 2002 pa ureja revijo Slovstvena folkloristika – strokovno glasilo za raziskovanje in zbiranje slovenske slovstvene folklore. Zasnovala je zbirko Glasovi, ki so pri ČZD Kmečki glas izhajali od leta 1988; v njej je izšlo več kot deset tisoč folklornih pripovedi. Trenutno je nosilka projekta o slovenskih pregovorih. Raziskuje tudi povezanost zgodovine in teorije slovenske slovstvene folklore in njena stičišča z literaturo. V teku je tudi postopna monografska obdelava Žirov z etnološkega in (kulturno)zgodovinskega vidika. Prejela je več priznanj, mdr. leta 2000 Murkovo in Štrekljevo nagrado za leto 2012. Leta 2005 je bila imenovana za častno občanko občine Žiri, 2015 pa za zaslužno znanstvenico ZRC SAZU in izredno članico SAZU (v razredu za filološke in literane vede).
Marija Stanonik teoretično obravnava in zbira ter izdaja slovstveno folkloro, pa tudi slovensko pesnjenje v času druge svetovne vojne. Zanimajo jo mitološki in antropološki vidiki folklorizma, predvsem ljudsko slovstvo, tradicija, etnologija.
Zgodovinski kontekst monografije Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej 1515–1918 se nanaša na čas, ko je bila večina slovenskega etničnega ozemlja od okrog leta 1500 do poraza Avstro-Ogrske v prvi svetovni vojni 1914–1918 pod habsburško dinastijo. Uokvirjajo jo prve tiskane vrstice iz slovenske puntarske pesmi v kmečkem uporu leta 1515, kar pomeni, da je zgodnejša od Trubarjevega Abecednika in Katekizma (1550), do pesmi o tragičnem uporu slovenskih črnovojnikov z Antonom Hafnerjem na čelu v Judenburgu leta 1917.
Uvodno poglavje orisuje pesnjenje na vojne in vojaške teme prvih pet stoletij, sicer pa se monografija osredotoča na pet let prve svetovne vojne. Vanjo nas uvajajo pesmi in ilustracije o vojaškem drilu v letih 1911 – 1914 v Celovcu. Njihov avtor Jernej Petkovšek je bil, ne da bi še kdaj videl dom, naravnost iz nje poslan na fronto in v Galiciji padel že drugi mesec prve svetovne vojne. Nanjo se je odzvalo vsaj 70 različnih avtorjev z okroglo 1000 pesmimi. Njihovo geografsko obzorje sega na bojišča južne in vzhodne Evrope. Med njimi je bil na primer doslej popolnoma spregledan Vid Ambrožič. Zdržema je preživel sedem let v vojaški suknji, tri leta kot nabornik in nato kot vojak v prvi svetovni vojni. Ves čas je zvesto sledil vojnemu dogajanju in o njem napisal okrog 270 pesmi. V njegovih pesmih se kot strašljiv motiv pojavi lakota, ki je tudi spravila na kolena avstro-ogrsko vojsko in cesarja. Kot pika na i je pesem, ki ji je Marija Stanonik prišla na dan tik pred zdajci in dokumentira odločilno bitko: 133 dni nepretrganega bojevanja med avstro-ogrsko in rusko vojsko za Premišel, to je današnji južno-poljski Przemysl. Protiutež te pesniške motivike je motiv Slovenske krajine, ki je bila kot današnje Prekmurje priključena prvi Jugoslaviji oziroma ozemlju današnje Slovenije.
Statistika našteva, kot rečeno okrog 70 različnih avtorjev in tisoč pesmi z bojišč iz južne in vzhodne Evrope: Soška fronta, Doberdob, Avstrija (Tirolska fronta), Albanija, Češka, Italija, Madžarska, Poljska, Romunija, Rusija, Slovaška, Srbija.
Monografija je začela nastajati s spominom na konec prve svetovne vojne, končuje pa se s spominom na obletnico požiga Narodnega doma v Trstu, krivično začrtano rapalsko mejo, ki se je dve desetletji kruto zajedla v notranjost slovenskega etničnega ozemlja, in usodni koroški plebiscit, vse leta 1920. Edina svetla pridobitev je bila priključitev Slovenske krajine – današnjega Prekmurja tedanji Jugoslaviji oziroma današnji Sloveniji, je knjigo predstavila avtorica Marija Stanonik.
Izbrana bibliografija (monografije) Marije Stanonik
1987: Promet na Žirovskem, etnološki vidik: od popotne palice do avtomobila. Žiri: Krajevna konferenca SZDL
1990: Slovstvena folklora v domačem okolju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo
1993: Poezija konteksta I: Pozdravljeno, trpljenje …
1993: Poezija konteksta II: Na tleh leže Slovenstva stebri stari. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije (Borec)
1995: Čebela, žlahtna spremljevalka slovenske kulture: čebela v slovenski kulturni zgodovini, literaturi in slovstveni folklori. Žiri: Čebelarska družina
1995: Iz kaosa kozmos: Kontekstualnost in žanrski sistem slovenskega odporniškega pesništva 1941–1945. Ljubljana: Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije (Borec: Ecce homo)
1997: Štiri matere – ena ljubezen: Zgodba neke družine. Ljubljana: Slovensko etnološko društvo
1999: Od setve do žetve: Interpretacija in konkordanca svetopisemskih motivov v slovenski slovstveni folklori. Ljubljana: Družina
1999: Slovenska slovstvena folklora (ur.). Ljubljana: DZS (Zbirka Klasje)
1999: Poezija konteksta III. Pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945. Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami
2000: Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami: Pesnjenje slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945 (Poezija konteksta III). Celje : Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1921–1945
2000: Most: antologija pesmi iz druge svetovne vojne, ne glede na to, na kateri strani so se znašli njihovi avtorji (Ur.). Novo Mesto : Dolenjska založba
2001: Teoretični oris slovstvene folklore. Ljubljana : Založba ZRC
2004: Slovstvena folkloristika: med jezikoslovjem in literarno vedo. Ljubljana : Založba ZRC
2006: Procesualnost slovstvene folklore: slovenska nesnovna kulturna dediščina. Ljubljana : Založba ZRC
2007: Odpuščam in prosim odpuščanja. Ljubljana: Družina (Zbirka Veliki Slovenci)
2007: Slovenska narečna književnost. Maribor: Slavistično društvo (Zbirka Zora)
2007: Žiri na meji. Ljubljana : Pegaz International
2008: Interdisciplinarnost slovstvene folklore. Ljubljana : Založba ZRC
2009. Zgodovina slovenske slovstvene folklore: od srednjega veka do sodobnosti. Ljubljana: Slovenska matica.
2011: Literarjenje, kronopisje in rokopisje v teoriji in praksi. Ljubljana : Založba ZRC
2012: Folkloristični portreti iz treh stoletij : od baroka do moderne. Založba ZRC
2013: Folkloristični portreti iz 20. stoletja : do konstituiranja slovenske slovstvene folkloristike. Založba ZRC
2014: Poezija konteksta IV. Slovenska pesem v tujem škornju od dóma do puščavskega peska : Slovensko odporniško pesnjenje pod italijanskim fašizmom (1920-1943) in v Severni Afriki (1943-1945). Mladika : Trst
2016: Poezija konteksta V. Tih spomin vsem žrtvam boja: diferenciacija in interference v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno 1941-1945 Ljubljana : Založba ZRC
2017: Etnolingvistika po slovensko. Ljubljana : Založba ZRC
2018: Čebela na cvetu in v svetu. Ljubljana : Slovenska matica
2020: Poezija konteksta VI. Pesnjenje v vojaški suknji in proti njej (1515-1918) : monografija z antologijo vojaških pesmi. Ljubljana : Založba ZRC.
Marijan Zlobec