Nova izdaja Prešernovih Poezij ugotavlja pesnikovo pozitivno osebnost


Prešernove Poezije

Celjska Mohorjeva družba je pravkar izdala novo izdajo Prešernovih Poezij in vsaj posredno spomnila na pesnikov jubilej, 220. obletnico njegovega rojstva, čeprav to na današnji predstavitvi knjige v Knjigarni CMD na Nazorjevi ulici ni bilo posebej omenjeno. Urednika knjige sta bila dr. Jure Zupan in prof. Jože Faganel, ki sta prispevala še vsak svojo spremno besedo, Zupan pa še kar 572 opomb; stvarno, krajevno in imensko kazalo opomb ter statistične podatke o najpogostejših samostalnikih, glagolih in pridevnikih v Prešernovih pesmih.

To statistično, v bistvu pa strukturalistično metodo analize slovenskih literarnih del je v slovenističnem seminarju že na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja uvedel dr. Jože Toporišič (z analizo pogostnosti in različnosti samostalnikov v Cankarjevih Podobah iz sanj).

Zupanova analiza, kot jo omenimo najprej, ker je najbolj nova in  zanimiva, je v tem, da se pokaže Prešernova pesniška in predvsem osebnostna karakterna podoba mnogo bolj pozitivna, kot bi morda pomislili ali so nas o njej celo učili v šoli.

Dr. Jure Zupan, fotografije Marijan Zlobec

Zupan je namreč objavil seznam kar prvih sto najpogosteje zapisanih samostalnikov, glagolov in pridevnikov, oziroma je prišel do 102 samostalnikov; od srca, ki ga je bil Prešeren zapisal kar 142 krat, na 102. mestu pa je žarek, zapisan 15 krat. Med glagoli je dati zapisan 76 krat, do 96. mesta pa jih je po devetkrat zapisanih kar devet, a je Zupan dal na zadnje mesto umoriti. Med pridevniki je najpogosteje uporabljen lep, lepši, lepi, lepo, skupaj 72 krat, statistiko pa zaključujejo tisti pridevniki, ki so uporabljeni oziroma zapisani vsaj sedemkrat, teh pa je kar petnajst, med njimi bister, goreč, jezen, oster, silen… Če se vrnemo k samostalnikom, je vrstni red naslednji: srce, dan, oko, Bog, čas, pesem ali pesmica, ljubezen, roka, leto, noč, sreča, svet, dekle, sonce, deklica, mati, mož, nebo, pevec, roža ali rožica in šele na 21. mestu smrt.

Zupan je v opombah še posebej pojasnil tiste vsebine, ki jih sedanje klasično neizobražene generacije pomensko ne bi več prepoznale oziroma je komentar nujen. Urednik še posebej zagovarja objavo opomb neposredno ob pesmi ali pod pesmijo, ne pa na koncu, da bi moral bralec nenehno skakati od pesmi do opomb na koncu knjige.

Opombe k Prešernovim Poezijam opozarjajo na širino pesnikove splošne, klasične in literarne izobraženosti, v kateri je našel ne samo osebe, mite, izraze in primerjave, ampak tudi motive in povezave s svetovnimi dogodki od antike preko srednjega veka in renesanse do revolucionarnih dogodkov prve polovice 19. stoletja. Prešeren ni bil samo intelektualec, ampak tudi človek iz ljudstva; človek, ki je dobro poznal vse strani življenja, od trdega kmečkega dela svojih najbližjih, posvetnega življenja takratnih ljubljanskih meščanov, političnih spletk uradništva, različnih stanov in cenzorjev, delovanja duhovnikov pa tudi sprenevedanja, do razgrajaškega veseljaštva plemstva ipd.

Zupan je še dodatno opomnil na nujnost natančnega branja Poezij in spoznanja prave vsebine vseh verzov ali besednih zvez, metafor…, za kar pa je potrebna velika natančnost, pa tudi disciplina in razgledanost, ki pa je je danes vse manj.

Prof. Jože Faganel

Prof. Jože Faganel se je v svojem uvodu in urednikovanju najbolj osredotočil na izgovorni vidik Poezij, torej kako se pesmi pravilno berejo in recitirajo, kje se besede ali verzi naglašujejo, kako se izgovarja polglasnike, samoglasnike in soglasnike, kako je s krajšavami, sodobnim pravopisom, rabo velike začetnice… Spomnil je, da je knjiga izšla v zbirki Neminljivi kot številka 15. Pri tem je ugotovil svetovno priznanje Prešernu kot pesniku iz svetovne kulturne zakladnice. Pri svojih ugotovitvah se je skliceval na primerjalno analizo nekaterih starejših objav Prešernovih Poezij, kot tudi razvoj pravopisa in lektorske izkušnje, kot jih je sam imel in doživljal v praksi.

Pavel Ravnohrib

Predstavitev je povezovala urednica CMD dr. Cvetka Rezar, ki se je med drugim obrnila še na recitatorja nekaterih Prešernovih pesmi in odlomkov, dramskega igralca Pavla Ravnohriba, ki je bil nekoč prav Prešeren v televizijski nadaljevanki, za katero sta napisala scenarij dr. Matjaž Kmecl in Branko Šömen, režiral pa Franci Slak. Nadaljevanka je imela kar pet delov, a je na začetku manjkal ravno dunajski del, torej Prešernovo dunajsko obdobje in čas študija ter poglabljanja v evropsko literaturo in kulturo, kar je pesnik s pridom počel in je bil njegov horizont bistveno večji, kot je vse doslej raziskano. Na novinarsko opombo, da je Dunaj za Prešerna bil bistvenega pomena, je Ravnohrib odgovoril, da bi bila za snemanje nadaljevanke na Dunaju potrebna bistveno večja sredstva, kot so jih imeli na voljo. Omenil pa je, da so Čehi celo predlagali, da bi bil režiser nadaljevanke sam Miloš Forman, a so bili v Ljubljani proti.

Prešeren bi seveda zaslužil še svoj leksikon, pa tudi najbolj podrobno kronologijo celotnega življenja in dela, česar pa slovenska literarna veda ni zmogla narediti z vsemi generacijami raziskovalcev in prešernoslovcev vse do danes.

Marijan Zlobec


En odgovor na “Nova izdaja Prešernovih Poezij ugotavlja pesnikovo pozitivno osebnost”

  1. Na tiskovki, ki je pravzaprav nova, vasezaprta inkvizitorska stolica vasezaprtega idejnega dogmatizma, me ne bo – ko je baraba ekonom prepovedal svoji zaposleni frajlici, da mi izoči še kako knjigo MMDCe, sem to inkvizitorsko gesto odvrnil. Hlapčevsko sta ondan sukala gobec Marijan pa Ifi, ko sem govoril o Francetu Prešernu in digitalizaciji njegovih Poezij, o Petru Scherberju, o računalniku ZUSE 23 ipd., pa sta zabevskljala med občinstvom, naj da utihnem, a sem jima začepil gobec, ker sem izrekel. – Sevda om na kaki drugi tiskovki povedal, naj se oglašajo hapčiči in candrice inkvizicije bolj tiho, če sploh, ker prepovedujejo svobodo novinarsta, kaj šele znanost in kritiko. – Še na ulici, pred knjigarno, sta si drzila Marijan pa Ifi nekj olti- Mohorjevo družbo jemljeta za sprejeto inkvizicijo vasezaprte klike… Prokleti sovragi znanosti!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: