Poletna noč v počastitev 75. obletnice Big Banda RTV Slovenija


Verjetno še zadnja tiskovna konferenca Festivala Ljubljana ob koncu letošnjega poletnega festivala je postregla uvodoma z nekaj neprijetnimi informacijami. Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek je najprej omenil, da je odpovedan recital ruske pianistke Violette Egorove. Na letališlu v Moskvi pred odhodom na letalo za Catanio v Italiji, od koder bi verjetno poletela v Trst in potem z avtom prišla v Ljubljano, ji ruske oblasti niso dovolile na pot, čeprav je imela urejene vse dokumente.

Brl DSCN2822.jpg

Darko Brlek, foto Marijan Zlobec

Ker pa nesreča ne pride sama, je v nadaljevanju omenil, da je prav tako pod vprašanjem izvedba serije predstav Vse ptice Wajdija Mouawada v režiji Ivice Buljana. V ansamblu se je nepričakovano pojavil covid – 19 in ugotovili so, da so kar trije sodelavci v predstavi pozitivni, tako da so takoj uveljavili vse potrebne zdravstvene ukrepe, med katerimi je seveda karantena za okužene in testiranje vsega ansambla, hkrati pa premaknitev premiere 2. septembra in še štirih ponovitev do 7. septembra verjetno kar za dva tedna. Vse predstave bi bile v Preddverju Križank. Kdo je bil okužen, Brlek seveda ni povedal, so pa v sestavu produkcije mnogi zelo znani gledališčniki.

Brl DSCN2860

Ljudsko število tri pa je zaokrožilo serijo “postnezgod” 68. Ljubljana Festivala. Svoje gostovanje v Ljubljani je odpovedalo Zagrebško mestno gledališče Komedija z izvedbo Kalmanove operete Grofica Marica. Gostovaje bi sicer moralo biti že na začetku julija, a so ga spričo pandemije novega koronavirusa prestavili na september. Kot veste, pa je Hrvaška sedaj na rdečem seznamu in bi morebitno gostovanje prineslo kakšne nevšečnosti, a je Brlek omenil, da so odpovedali gostovanje iz drugačnih razlogov, namreč ansambel še ni začel s svojim delom v novi sezoni, kar pa je posledica zdravstvenih razmer pri sosedih in s tem daljših počitnic.

Brl DSCN2820.jpg

Brlek je spomnil, da je rusko gostovanje z muzikalom Lolita prestavljeno; na konec novembra in začetek decembra, ker se iz Sankt Peterburga spričo različnih režimov na letališčih v več državah v Ljubljano še ne da priti.

Direktor Brlek pa je vendarle izrazil svoje veliko zadovoljstvo, da je bil 68. Ljubljana Festival izpeljan od začetka do konca v dobrih dveh mesecih svojih programov, kar pa ni uspelo nobenemu drugemu festivalu na svetu; vsi so bili ali v celoti odpovedani (na primer Wagnerjev v Bayreuthu, Binkoštni v Salzburgu) ali pa reducirani (kot Salzburške slavnostne igre).

Posebnost, ki je mirda ne bi pričakovali in jo je Brlek posebej izpostavil, je v tem, da je z redukcijo kulture v časo koronavirusa bilo nezaposlemnih več tisoč ljudi, ki so v takšni ali drugačni obliki vezani na kulturne dogodke, tu seveda na Ljubljana Festival. Če stvari odpadejo, ni naročil in s tem ne dejanj. Se je pa še enkjrat, tako kot v nagovoru pored koncertom Filharmopničnega orkestra milaske Scale v Cankarjeve domu, zahvalil sponzorjem, ki poletnega festivala niso pustili na cedilu.

Brl DSCN2895

O odpadlih Slovenskih glasbenih dnevih v aprilu je opozoril, da bodo v celoti in z istim programom izvedeni prihodnje leto. Jeseni pa se bodo spet obnovili Mladi virtuozi, ki so bili prav tako prekinjeni.

Še vedno ni jasno, kako bo s selitvijo Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, predvidoma na Roško, ker se vodstvo šole selitvi upira in je vse odvisno od dogovorov med ministrstvom za šolstvo in MOL. Streha v Poletnem gledališču pa bo po zadnji varianti in načrtih Petra Gabrijelčiča stalna ali fiksna, ne pa premična ali polpremična, kot je bila predzadnja varianta.

Gr DSCN2837.jpg

O četrtkovi Poletni noči na menda že razprodanem Kongresnem trgu je spregovoril dirigent Patrik Greblo. Če povzamem uradno predstavitev sklepnega ali edinega festivalskega dogodka v tem tednu, bo “tradicionalna Poletna noč tokrat pospremila poletje v jesen. Posvečena bo osrednjemu nosilcu nastanka in razvoja slovenske zabavne in jazzovske glasbe – nekoč Plesnemu orkestru Radia Ljubljana, danes Big Bandu RTV Slovenija. Trdne umetniške temelje je zasedbi postavil prvi dirigent in skladatelj filmske glasbe Bojan Adamič. Orkester je glasbeno zgodbo o uspehu od šestdesetih let prejšnjega stoletja pisal z izjemnim dirigentom Jožetom Privškom, ki mu je posvetil več kot 4000 priredb in skladb. Po Privškovi upokojitvi leta 1992 je dirigentsko vodstvo orkestra prevzel Lojze Krajnčan, poleg njega pa še Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk, Tadej Tomšič in drugi, umetniško pa ga je od leta 2002 do 2013 vodil dotedanji saksofonist Hugo Šekoranja. V zadnjih dveh desetletjih tako njegove vrste sestavljajo mladi glasbeniki, ki so študij opravljali na znanih jazzovskih akademijah v tujini in so virtuozi na svojih glasbilih. Delo orkestra danes koordinirata Patrik Greblo in Lenart Krečič, pri umetniškem vodstvu pa sodelujejo tudi člani orkestra: Adam Klemm, Tomaž Gajšt, Aleš Avbelj in Blaž Trček. Svojih prvih 75 let bo Big Band RTV Slovenija proslavil v družbi najvidnejših slovenskih pevcev in jazzovskih solistov, ki jih je zaznamoval ta edinstveni profesionalni glasbeni sestav.”

Gr DSCN2867

Greblo je veliko govoril o zgodovini, o ustvarjalcih, imenih, ki so bila v ospredju zadnjih Poletnih noči ali pa še pridejo na vrst, kot prezrti Mario Rijavec, pa o pevkah in pevcih slovenskih popevk, ki jih je vedni manj, o delovanju vseh ansamblov, ki so v času pandemije bili prav tako zelo aktivni, saj je njihovo poslanstvo in primarna dejavnost snemanje programov in del, bodisi starejših ali novejših oziroma novih, tako da je bilo vse to javnosti malo znano ali pa sploh ne.

Gre 1 DSCN2870

Greblo je prav tako ugotovil, da se premaknitev datuma Poletne noči z upanjem, da bo septembra več možnosti za večji obisk prireditve na Kongresnem trgu, ne bo izplačala; omejitev števila obiskovalcev na 500 ostaja še naprej. Je pa spomnil, da so pred kratkim gostovali v Avstriji na koncertu v Beljaku oziroma ob Osojskem jezeru, kjer pa je bilo dovolje no 700 obiskovalcev. Na Kongresnem trgu bi bilo zlahka prostora za tisoč ljudi, pa bi še vedno ohranili potrebno distanco. (Brlek je ob tem dejal, da so izračunali, da bi bila ta številka celo še višja, to je 1722 ljudi). Spomnil je tudi na zgodovino orkestra in še posebej opozoril, da se je delovanje Plesnega orkestra Radia Ljubljana v bistvu začelo že junija 1945. Patrik Greblo je bolj podrobno predstavil še program in nastopajoče; osem pevk in le dva pevca. Med drugim je omenil tri kompozicije za orkester, ki kažejo skladatelje v drugačni, ne le pevski ali popevkarski podobi: Bojana Adamiča (41⁰ vročine), Jožeta Privška (Jagoda) in Lojzeta Krajnčana (Brinje).

Gre DSCN2896.jpg

Tiskovna konferenca

Big Band RTV Slovenija in Simfonični orkester RTV Slovenija

Lojze Krajnčan, Tadej Tomšič, Patrik Greblo, dirigenti
Alenka Godec, Nuška Drašček, Eva Hren, Jadranka Juras, Mia Žnidarič, Nina Strnad, Anika Horvat, Saša Lešnjek, Janez Bončina Benč in Oto Pestner, solisti

Program Poletne noči na Kongresnem trgu v četrtek, 3. septembra, ob 20.30:

Poletna noč (M.Sepe/E.Budau/J.Privšek)
Vozi me vlak v daljave (J.Privšek/A.Skale/J.Privšek)
Ko boš prišla na Bled (B.Adamič/F.Milčinski Ježek/B.Adamič)
Sončna ura (saj jutri bo spet lepo) (U.Koder/F.Milčinski/M.Rijavec)
41⁰ vročine (B.Adamič)
Ptica brez kril (J.Gregorc/E.Budau/J.Gregorc)
Tvoja (P.Peterca/P.Peterca/J.Privšek)
Ne čakaj na maj (B.Lesjak/F.Milčinski Ježek/L.Krajnčan)
Jagoda (iz filma Ko zorijo jagode) (J.Privšek)
Breskvice (B.Adamič/E.Fritz/B.Adamič)
Utrinek (M.Sepe/G.Strniša/M.Sepe)
Maja z biseri (J.Robežnik/D.Velkaverh/J.Gregorc)
Med iskrenimi ljudmi (M.Sepe/D.Velkaverh/M.Sepe)
Včeraj, danes, jutri (A. Soss/B.Šomen/A.Soss)
Mlade oči (J.Robežnik/D.Velkaverh/J.Robežnik)
Brinje (L. Krajnčan)
Marko skače (trad./T.Tomšič)
Ciganska kri (O.Pestner/I.Sivec/J.Privšek)
Iz megle (L.Krajnčan/A.Rozman Roza/L.Krajnčan)
Ko bi le vedel (A.Kacafura/A.Kacafura/T.Tomšič)
Lučka (S.Klink/S.Makarovič/S.Klink)
Med dvema ognjema (P.Greblo/D. Kenda Hussu/P.Greblo)
Trumpet blues (H.James – J.Matthias / J.Privšek)
Vrača se pomlad (S.Stingl/E.Budau/J.Privšek)
Na krilih hrepenenja (J.Privšek/E.Budau/J.Privšek)
Ta noč je moja (J.Bončina Benč/B.Kastelic/G.Forjanič-L.Krajnčan)
Poletna noč (M.Sepe/E.Budau/M.Sepe)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: