V letu 2019 je minilo 120 let od izida Beneške Slovenije (1899), dragocenega regionalnega dela enega prvih šolanih slovenskih zgodovinarjev in geografov Simona Rutarja (1851–1903). Ob jubileju organizirata Slovenska matica in Raziskovalna postaja ZRC SAZU Nova Gorica znanstveni sipozij, ki bo potekal v dvorani Slovenske matice v Ljubljani v sredo, 2. septembra, z začetkom ob 9. uri.
Simon Rutar (1851 – 1903), raziskovalec zgodovine Slovencev
Rutarjeva knjiga s podnaslovom Prirodoznanski in zgodovinski opis s 15 podobami je izšla v letu 1899 v okviru serije knjig »Slovenska zemlja«, III. del, čeprav je Beneška Slovenija po plebiscitu 1866 pripadla Kraljevini Italiji. Obletnica je hkrati priložnost, da se Beneški Sloveniji pa tudi delu Simona Rutarja današnji znanstveniki, pretežno zgodovinarji, posvetijo tudi z etnološkega, geografskega, jezikovnega in zgodovinskega zornega kota.
Pozdravni nagovor bo imel izr. prof. dr. Aleš Gabrič, predsednik Slovenske matice, takoj zatem pa bo dr. Robert Devetak orisal življenja in dela Simona Rutarja.
1. del programa:
doc. dr. Peter Mikša: Na visokih gorah: Simon Rutar – odbornik Slovenskega planinskega društva v času nastanka (1893) in eden prvih sodelavcev Planinskega vestnika,
Karla Kofol: Kako v zgornjem Posočju ohranjamo spomin na Simona Rutarja
2. del programa:
dr. Primož Pipan, ZRC SAZU: Zemljepisna imena in dediščina v knjigi Beneška Slovenija Simona Rutarja,
izr. prof. dr. Jernej Zupančič: Beneška Slovenija: geografija slovenskega zahodnega roba,
Giorgio Banchig: »Proč z Avstrijo!« Zakaj so se Beneški Slovenci opredelili za Italijo,
dr. Branko Marušič: O začetkih književnega ustvarjanja Beneških Slovencev
3. del programa
dr. Petra Testen: Beneške »dikle« v Matajurju (1950–1973),
doc. dr. Danila Zuljan Kumar: Mladi in slovenska identiteta v Beneški Sloveniji,
Igor Černo: Terske doline: najbolj zahodni del slovenskega jezikovnega prostora,
Zdravko Likar: Odnosi med Posočjem in Benečijo od druge svetovne vojne do danes.
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J6USSRAN/00cb5e04-167c-42fb-8bc4-235c3ba47100/PDF
Simon Rutar se je rodil 11. oktobra 1851 pod Krnom pri Tolminu na Primorskem. Služboval je najprej kot suplent na gimnaziji v Gorici, potem kot pravi učitelj v Kotoru in Spletu, od leta 1888 na ljubljanski višji realki, od leta 1890 na drugi državni gimnaziji v Ljubljani. Kot temeljit učenjak je preiskoval najstarejšo dobo slovenske zgodovine, nabiral narodno blago, ocenjeval zgodovinske spise in popisoval slovensko zemljo. Najraje se je ukvarjal s svojo goriško domovino in s kraji beneških Slovencev. V raznih listih in knjigah je napisal veliko število zgodovinskih, zemljepisnih ter starinoslovnih člankov. Največ je pisal za »Slovensko Matico«, pri kateri je bil večleten odbornik. S podnaslovom »Slovenska zemlja« so izšli v »Matici« njegovi opisi »Goriške in Gradiščanske«, »Trsta in Istre« ter »Beneške Slovenije«. Še poprej je izdal kot samostojno delo »Zgodovina Tolminskega«. V šolske namene je spisal »Domoznanstvo« in »Zemljepis za srednje šole, II. stopnja.« Znamenito starinoslovsko delo v nemškem jeziku, »Romische Strasseh und Befestigungen in Krain”, katero je končal Rutar skupaj z vseučenim profesorjem pl. Premersteinom, je izdala c. kr. akademija znanosti na Dunaju.
Simon Rutar
“Kot soustvarjalec listov »Izvestja« in »Mittheilungen« tukajšnjega »Muzejskega društva« je poročal Rutar redno o rimskih izkopaninah na Kranjskem in je napisal o tem predmetu tudi par temeljitih člankov v »Letopisu Slov. Matice«. Za svoje spise je zbiral gradivo kaj skrbno. Vešč italijanščine, je po laških obmejnih knjižnicah in arhivih zasledil marsikaj zanimivih zapiskov o Slovencih. Pisal je jasno in točno. Tudi kot profesorja so ga hvalili. Zadnjič je, žal, moral pustiti svoje študije in šolo. Razdraženo živčevje mu ni dalo več dela, pešal je vidno. Mislil je iti na odmor v Gorico, a smrt ga je prehitela, umrl je 3.maja 1903 v Ljubljani sila nesrečno, zgorel je v požaru.
“Velikega slovenskega zgodovinarja in zemljepisca današnji ideološki in unitaristični zgodovinarji pozabljajo, njegova dela pa praktično šikanirajo in jih imajo za nestrokovna, vendar ob temu nočejo spregledati da je pisal za ugledne revije in je pri kritikih vedno dobival pozitivne odgovore.” (iz predstavitvfe Simona Rutarja).
Dela Simona Rutarja
Simon Rutar, Domoznanstvo poknežene grofije Goriške in Gradiščanske. Na Dunaju, 1882;
Simon Rutar, Zgodovina Tolminskega, to je: zgodovinski dogodki sodnijskih okrajev Tolmin, Boledc in Cerkno ž njih prirodoznanskim in statističnim opisom. U Gorici, 1882;
Simon Rutar, Poknežena grofija Gorišla in Gradiščanska, 2 zv. Ljubljana, 1892-1893
Simon Rutar, Zgodovinske črtice iz poknežene grofije goriške in gradiške. V Gorici, 1895;
Simon Rutar, Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra : prirodoznanski, statistični, kulturni in zgodovinski opis. 2 zv. Ljubljana, 1896-1897;
Simon Rutar, Beneška Slovenija: prirodoznanski in zgodovinski opis. Ljubljana, 1899.
Marijan Zlobec