Glasbenica Aleksandra Šuklar je bila rojena v Novem Sadu, kjer se je pri petih letih začela učiti violino, pri enajstih pa je imela prvo lekcijo iz tolkal. Študirala in diplomirala je na Dunaju, na tamkajšnji MUK pri profesorju Nebojši Jovanu Živkoviću in še na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti pri slovitem romunskem tolkalcu Bogdanu Bacanu in Josefu Gumpingerju. Aleksandra Šuklar je dobitnica vrste nacionalnih in mednarodnih nagrad in priznanj v Sloveniji, Avstriji, Španiji, Bolgariji in na Hrvaškem. Nazadnje je bila nagrajenka na Fidelio Competition na Dunaju v letih 2015 in 2014.
Aleksandra Šuklar na Dunaju, foto Marijan Zlobec
Srečeli smo se na koncertu v okviru slavnega dunajskega festivala Wien Modern, kjer je nastopila na koncertu kot tolkalka.
Med festivalom je skočila še na mednarodno tekmovanje tolkalcev v München, kjer se je uvrstila v polfinale, kar je zelo lep uspeh za mlado glasbenico, ki je bila med letoma 2013 in 2015 štipendistka ministrstva za kulturo za svoj dunajski študij, letos pa je kot izjemno nadarjena glasbenica prejela avstrijsko štipendijo.
Aleksandra Šuklar na svoji univerzi na Dunaju, foto Marijan Zlobec
Najprej je pojasnila, kako je bilo na tekmovanju v Münchnu. “Bila sem uvrščena v polfinale tekmovanja, kjer nas je bilo deset, nato pa sem bila uvrščena na četrto mesto. Trije so potem nastopili v finalu. Tako da mogoče ni ekvivalentno za časopis, da se to objavi, saj nisem dobila nobene nagrade.” No, biti četrta na lahko rečemo svetovnem tekmovanju, kot je v Münchnu, ni niti malo niti neopazno.
Predstavila je svoje projekte. “Moj naslednji solistični koncert bo v Limi, v Peruju na Festivalu marimbe in vibrafona. Gre za mednarodni festival, kjer bom imela recital in „Masterclass“ o skladbah in literaturi za tolkala slovenskih in srbskih skladateljev. Pripravljam se za solistične nastope na Dunaju, kjer bom v letu 2017 izvedla v dvorani Dunajskega radia ORF (Radiokulturhaus) solo koncert za tolkala in simfonični orkester „Veni veni Emanuel“ skladatelja Jamesa MacMillana, z orkestrom univerze „Musik und Kunst Privatuniversitat Wien“.
Vzporedno se odvijajo tudi projekti z Dunajskim komornim orkestrom, ansambli za sodobno glasbo, kot so “Ensemble Kontrapunkte” in “Ensemble Platypus“ v dunajskem Musikvereinu ter projekti z orkestrom za filmsko glasbo “Synchron Stage Orchestra“, s katerim snemamo tudi glasbo za hollywoodsko produkcijo.
Aleksandra Šuklar, foto Marijan Zlobec
Kakšna je šola Musik und Kunst Privatuniversität der Stadt Wien ? Je to posebna univerza, akademija, je za vaš študij tolkal na Dunaju najboljša?
MUK Wien je univerza, ki študentom omogoča dodiplomski in podiplomski študij na oddelku vseh klasičnih inštrumentov, oddelku za staro glasbo, jazz, sodobni ples, igralstvo ter musical. Je javno priznana inštitucija, ki jo financira mesto Dunaja in ne država Avstrija, zato se ji reče „zasebna univerza mesta Dunaja oz. Privatuniversität der Stadt Wien“. Študij sem zaključila pri prof. Nebojši Jovanu Živkoviću, ki danes velja za enega izmed najbolj etabliranih solistov in skladateljev za tolkala na svetovni ravni, tako da je bila moja želja za študij na MUK Univerzi zelo povezana z dejstvom, da Nebojša Živković na njej poučuje. Vsak glasbenik si ponavadi želi študirati pri določenem profesorju, zato se velika večina odloča za študij v tujini, saj tako sledimo svojim mentorjem, ki nam omogočajo nadaljno glasbeno rast, nas vzpodbujajo in podpirajo.
Aleksandra Šuklar, foto Casanova Sorolla
Kaj se na taki šoli kot tolkalistka sploh študira ?
Na tej univerzi se tolkalist izobražuje v klasični smeri, kar pomeni, da študij zajema vsa klasična tolkala, kot so marimba, vibrafon, timpani, številni multipercussion set-upi (več tolkal združenih v eno enoto, izbor tolkal pa niha od skladbe do skladbe, saj vse temelji na izboru inštrumentov skladatelja, ki je inštrumente predpisal). Omogoča tudi izobrazbo v orkestrski literaturi, kot izbirni predmet pa je potrebno absolvirati tudi drum-set (bobne) in latino tolkala.
Kot sem videl na koncertu Wien Modern, ste igrali v Ensemble Kontrapunkte. Bili ste glavni v promoviranju mlajših avstrijskih skladateljev in skladateljic, ki so bile v večini. Tolkala imajo v sodobni in še posebej moderni glasbi vedno večjo funkcijo. Vedno več je tolkal, vedno bolj različna in nova so, sedaj jih delajo že iz kamenja, pa vse mogoče kombinacije, pišejo koncerte za tolkala in orkester… Zakaj je prišlo do tega razcveta?
Aleksandra Šuklar, foto Marijan Zlobec
Tolkala kot solistični instrument so se začela razvijati šele v dvajsetem stoletju, oziroma bolj natančno: do razvoja solistične literature za tolkala je prišlo šele v drugi polovici 20. stoletja. Kar se je npr. pri violini in klavirju dogajalo pred več stoletji, se sedaj dogaja pri tolkalih. Prihaja tudi do fenomena, kjer tolkalisti izvajalci komponirajo skladbe za tolkala, saj je potreba po novi literaturi in njenem razvoju vedno večja. Tako so tudi nekoč violinisti oz. pianisti komponirali za svoje inštrumente, ko še ni bilo zadostne literature. Menim, da je še vedno potrebno veliko dela in truda, da tolkala dobijo zasluženo mesto kot solistični inštrument v svetu resne glasbe.
Kakšna je razlika med jazzovskim ali rock tolkalcem in tolkalcem v klasični glasbi? Kje je meja ali razlika ?
Tolkalist se ponavadi usmeri v določeno smer tolkal, saj je zaradi pestre palete raznih tolkal (od latino tolkal, do afriških, indijskih, klasičnih, bobnov…) zelo težko obdržati ustrezen nivo igranja na vseh. Vsaka skupina tolkal vleče namreč v svojo smer, zato je skoraj nemogoče igrati toliko glasbenih zvrsti naenkrat. Ponavadi se vsak posameznik že med izobraževanjem odloči, v kateri smeri se bo dalje razvijal: orkestrski, solistični, latino, jazz, rock.
Zakaj ste izbrali kot svoj prvi inštrument marimbo ? Se študira tolkala kot celota ali lahko en inštrument, kot sta marimba ali vibrafon? Je specializacija, tako kot pri godalih ali pihalih?
Načeloma se medijem študijem tolkal absolvira literatura za vsa tolkala, medtem pa se posameznik opredeli, na katerih izmed tolkal bo njegov fokus. V mojem primeru nisem strogo opredeljena na marimbo, temveč na vsa tolkala. Je pa res, da kombinacija marimbe in multipercussiona daje atraktivnost in pestrost celovečernemu koncertu. Prednost marimbe kot solističnega instrumenta je pa tudi ta, da je zanjo napisana literatura, s katero se lahko odigra celovečerni koncert le na tem instrumentu in je to tudi iz logističnih razlogov bolj praktično.
Z razvojem tolkal se tudi sistem izobraževanja spreminja, tako da v Belgiji že obstaja podiplomski študij marimbe, ki je ločen od študija tolkal.
Aleksandra Šuklar, foto Casanova Sorolla
Koliko vpliva konkretno tolkalec, na primer vi na nastajanje najnovejših kompozicij? Lahko kdo napiše za vas koncert za marimbo in orkester, se pogovarjate o takih možnostih ?
Menim, da je pobuda tolkalcev za nastajanje novih del za tolkala zelo pomembna. V Sloveniji je na tem področju aktivna tolkalna skupina STOP, ki vzpodbuja predvsem slovenske skladatelje. Do sedaj sem imela že velikokrat priložnost premierno izvajati dela v Avstriji in Sloveniji. Sodelujem tudi s svojim očetom, skladateljem Slavkom Šuklarjem, ki je napisal že nekaj del za tolkala ter na ta način poskušam približati nova dela širšemu občinstvu.
Aleksandra Šuklar, foto YouTube
Kakšna je vaša želja po končanem študiju? Kje bi radi igrali, bili samostojna umetnica, članica kakega orkestra na Dunaju ?
Zaenkrat si puščam vsa vrata odprta, saj me veselita raznolikost in pestrost, ki ju ponuja svet glasbe in tolkal. Bi pa vsekakor rada prispevala k večji prepoznavnosti tolkal. To idejo nameravam združiti z vizualno umetnostjo in jo predstaviti že v prihodnjem letu.
Aleksandra Šuklar, foto osebna stran/Casanova Sorolla
Marijan Zlobec