Bistveno sporočilo današnje tiskovne konference v Viteški dvorani Festivala Ljubljana je, da bo napovedana operna predstava Verdijevega Nabucca na Kongresnem trgu v četrtek ob 20.30, obe predstavi musicala Lolita pa sta spričo odsotnosti letalskih povezav s Sankt Peterburgom prestavljeni na nedoločen čas enkrat do konca leta. Ostale prireditve, vključno s koncertom slavnega nemškega tenorista Jonasa Kaufmanna s Simfoniki RTV Slovenija in koncert Filharmonikov Scale ostajajo potrjene. Ni pa kakšnih “potrditev” glede muhastega vremena; kot ste opazili, je kljub boljši napovedi sinoči deževalo, danes pa, kljub slabim napovedim, dežja zanalašč noče biti.
Branko Robinšak, Riccardo Zanellato, Gianluca Marcianò in Darko Brlek, foto Marijan Zlobec
Festival Ljubljana je sicer danes v javnost že poslal sporočilo, da so zaradi spleta okoliščin primorani prestaviti musical Lolita v izvedbi Gledališča LDM Novaya Scena, ki je bil predviden 24. in 25. avgusta. O novem terminu prireditve bodo obvestili naknadno. Menjava vstopnic ni potrebna. Kot rečeno je direktor Festivala Lubljana Darko Brlek omenil, da s Sankt Peterburgom nikakor ni mogoče vzpostaviti letalskih povezav, upa pa, da bo to možno enkrat do konca leta, ko se še da izkoristiti proračunska sredstva, kot so bila v proračunu MOL za 68. Ljubljana Festival odobrena, sicer pa nihče ne ve, kaj nas še čaka.
Darko Brlek
V tem smislu je Darko Brlek komentiral nekatere ukrepe vlade, ki gredo v smer onemogočanja zlasti kulturnih prireditev, kot je omejevanje števila udeležencev prireditev na Kongresnem trgu na največ 500 obiskovalcev, medtem ko jih je lahko za ograjo koliko jih pač tja pride. Tako je četrtkova predstava Nabucca že razprodana, ni pa jasno, koliko (več) ljudi bo prišlo na preostali del Kongresnega trga in na zelenice v parku Zvezda.
Brlek je večkrat pisal in pritestiral, a odgovora vlade sploh ni dobil, tako da veljajo seveda objave v Uradnem listu, ki se niso spremenile.
Temu protestu proti različnim ravnanjem z vednostjo vlade in njeno privolitvijo se je pridružil tudi umetniški vodja Ljubljanske opere SNG Branko Robinšak. Splošna ugotovitev je, da med pandemijo najboj trpijo kulturne prireditve in še posebej koncerti ter operne predstave. Ukrepi naj veljajo za vse, ali pa za nikogar.
Na izrecno vprašanje, kakšne pa so razmere v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma glede dovoljenega števila obiskovalcev, je Brlek odgovoril, da je tam maksimalno dovoljeno število – 408 (ali tisoč ali celo 1200 manj od kapacitet).
O Nabuccu je tekla beseda z gosti, med njimi sta bila mednarodno priznani basist Riccardo Zanellato, ki bo interpretiral velikega hebrejskega duhovna Zaharijo, in sam dirigent predstave Gianluca Marcianò, medtem ko bo tenorist Branko Robinšak pel Izmaela.
Riccardo Zanellato
Riccardo Zanellato je omenil, da je tokrat v Ljubljani že tretjič; prvič je bil v operni predstavi Halevyjeve Židinje, ko je gostovala Litovska opera iz Vilniusa, drugič v solistični zasedbi ob izvedbi Verdijevega Requiema na Kongresnem trgu pod dirigentskim vodstvom Riccarda Mutija (v sklopu praznovanj stote obletnice začetka prve svetovne vojne, ko je bil prvi koncert pri spomeniku ali kostnici v Redipuglii ali po naše v Sredipolju). Tokrat se zelo veseli, kot je povedal, novega povabila in nastopa v Nabuccu.
V pogovoru so se gosti dotaknili zdravstvenih razmer, ki bodo vsaj delno vplivale na samo odrsko dogajanje oziroma na scensko-režijski koncept. Verjetno bo nekaj več redukcij glede same bližine opernih oseb med seboj, po drugi strani pa bo več poglobljenosti ali ponotranjenosti, še večja koncentracija. Kot je poudaril Zanellato, pa je sedanja pandemija za nastopajoče morda še večji izziv, saj so kot umetniki ustvarjalci in morajo vztrajati. Tudi glede vremena je optimist, saj so vremenske napovedi ugodne.
Branko Robinšak
Branko Robinšak je omenil zgodovino predstave Nabucca, ki je bila izvedena ob odprtju prenovljene Ljubljanske opere z novimi in večjimi odrskimi možnostmi leta 2012. Tu bo scena nekoliko spremenjena, a ne veliko, ohranila pa bo monumentalnost. Prav tako se bo ohranila režija, kot jo je tedaj skupaj s scenografijo zasnoval Detlef Sölter. Robinšak je predstavil še nekatere soliste, kot so beograjska sopranistka Dragana Radaković kot Abigaila, baritonist Marko Kobal kot Nabucco, sopranistka Zala Hodnik kot Zaharijeva sestra Ana, mezzosopranistka Elena Dobravec kot Fenena, Nabuccova hči, basist Zoran Potočan kot Baalov veliki svečenik, Rusmir Redžoć kot Abdallo. Robinšak je še enkrat poudaril, da so sedanji ukrepi proti kulturi nepotrebni in so povzročili, da slovenska kulturna krajina propada. Darko Brlek pa je ob tem še dodal, da bi bilo ob odpravi omejitev brezposelnih manj.
Tiskovna konferenca
Dirigent predstave Gianluca Marcianò je pojasnil svoje dolgoletno sodelovanje z Ljubljansko opero, tako da ansambel in razmere dobro pozna. Deluje v mednarodnem prostoru, zlasti v Italiji, kjer je sodeloval tako z Leom Nuccijem v Genovi kot z Riccardom Mutijem v Ravenni. Tudi on je imel pripombe glede omejitev števila obiskovalcev na Kongresnem trgu. Strinjal bi se s številom tisoč, ne pa le 500. Izrazil je upanje, da bo vlada to uvidela in svoje ukrepe spremenila, saj je Ljubljana Festival med redkimi v Evropi, ki je čez poletje ostal in ponudil zelo profiliran program. Treba ga je podpreti. Primerjalno pa je ugotovil, da so ljudje po lokalih, na vlakih, v letalih…združeni brez omejitev. Kot anekdoto o nesmiselnosti nekaterih omejitev je omenil izvedbo Mozartove simfonije Jupiter z Riccardom Mutijem, ko je moral vsak violinist imeti svoj pult, kar je pomenilo, da je moral vsak sam obračati note, takrat pa ni mogel igrati. V nekem trenutku so violinistu padle note s pulta in je moral Muti stopiti s podiuma, pobrati note in jih violinistu postaviti na pult, medtem ko je orkester igral naprej.
Gianluca Marcianò
Glasbeni svet se zaveda, kako je prizadet, odpadli so mnogi poletni festivali, ljubljanski pa je doslej dobro izvedel program in bo uspešno prišel do konca.
Kako pa bo s samimi Križankami ? Na to vprašanje je Darko Brlek odgovoril z optimizmom. Streha v Poletnem gledališču ne bo več premična, niti pol premična in pol stalna, ampak bo v celoti zgrajena, kot jo pripravlja arhitekt Peter Gabrijelčič. Glede uporabe Križevniške cerkve so dobili pritožbo na sodišču in jo lahko uporabljajo, upajo pa še na pridobitev prostorov Srednje šole za oblikovanje in fotografijo. Brlek je izrazil prepričanje, da bodo Križanke najbolj zanimiv ali najboljši festivalski prostor v Evropi.
Marijan Zlobec