Uradno odkrili spomenik, posvečen 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom


Na Prekmurskem trgu v Ljubljani, ki so ga v spomin na dogodke v Prekmurju pred 100 leti prenovljenega odprli lani, so na popoldanski jubilejni in praznični slovesnosti odkrili spomenik, posvečen 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Avtor spomenika je akademski kipar Zoran Srdić Janežič, soavtor Cveto Kunešević, avtor napisa na spomeniku oziroma v parkovnem kompleksu pa je Tomato Košir. Kamnite posode so izdelali oziroma nudili kamen v kamnoseštvu Jerič. Lanska obljuba MOL se je tako uresničila ob 101. obletnici, kot je omenil župan MOL Zoran Janković.

Pre DSCN0597.jpg

Milan Kučan je omenil dve neuresničeni želji, vse fotografije Marijan Zlobec

Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919, potem ko so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripade Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. 17. avgusta je vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti na zborovanju v Beltincih, na katerem se je zbralo več kot 20.000 ljudi in podprlo priključitev Prekmurja matični domovini.

Pre DSCN0687

Uradno odkritje spomenika

Dan združitve prekmurskih Slovencev kot državni praznik, ki ni dela prost dan, praznujemo od leta 2006. Državne proslave so vsako peto leto, vmesne pa pripravljajo prekmurske občine same. Milan Kučan je izrecno kritiziral to, na kakšni ravni se je dogajala državna proslava včeraj.

Pre DSCN0555.jpg

Zoran Janković je povabil vse k bograču in za spomin vsem podelil še skodelico

Mestna občina Ljubljana je v križišču Poljanskega nasipa, Rozmanove ulice in Poljanske ceste lani uredila Prekmurski trg. Takratje napovedala, da bo trg vzdolž Poljanskega nasipa krasil tudi spomenik. Slavnostno so ga nameravali odkriti na državni praznik združitve prekmurskih Slovencev z matično domovino, kar se je zgodilo danes.

Pre DSCN0479

Župan Murske Sobote Aleksander Jevšek

Spomenik je sestavljen iz približno 340 kamnitih posod, ki so razporejene po površini, ki v dolžino meri 15 in v širino 5 metrov. Posode so nameščene tako, da prehajajo od posameznih do povezanih v skupino, kar naj bi simboliziralo prehod v skupnost.

Pre DSCN0417.jpg

Na lončarsko tradicijo v Prekmurju je v svojem nagovoru posebej spomnil Milan Kučan.

Pre DSCN0475.jpg

Vladimir Vlaškalič

Osnovna ideja pa je povezana s prekmurskim lončarstvo, še posebej  keramiko in seveda posodjem, iz katerega so Prekmurci jedli bograč in druge enolončnice.

Pre DSCN0655

Iz uradne predstavitve spomenika

“Likovno rešitev spomenika smo izbrali z javnim anonimnim natečajem, na katerem je strokovna komisija izbrala predlog akademskega kiparja Zorana Srdića Janežiča.
Likovno kakovostna zasnova, ki vključujoče nagovarja gledalca z razporeditvijo posod od posameznih do tistih, ki povezane simbolizirajo skupnost. Zgodba združevanja je nakazana v prehodu med Prekmurjem in matično domovino v podstavku rešitve.

Prek DSCN0409.jpg

Združitve

Prek DSCN0410

Prekmurskih

Prek DSCN0411.jpg

Slovencev

Prek DSCN0412

Z matičnim narodom

Celota deluje kot mozaik, ki je dvignjen od nivoja tal. Močna je simbolika slovanske lončenine, ki se kot prispodoba lončarskega sejma razvije po robu trga. Prednost skulpture je tudi v tem, da človek lahko vanjo vstopi in jo doživi telesno.

Prek DSCN0683.jpg

Spomenik bomo postavili pri izteku tribune, ob robu ploščadi; tako bo predstavljal pomemben poudarek v prostoru in ga obenem dodatno osmislil.”

Pre DSCN0602

Milan Kučan je kritiziral način praznovanja, kjer se kaže, kot da je praznik zgolj prekmurski, ne pa vsedržavni

To pa še ni vse, saj proti Cukrarni že nastaja nova kulturna avenija, ki bo povezovala središče Ljubljane preko Prekmurskega trga proti novemu muzeju in galeriji, kar bo postala Cukrarna že prihodnje leto. Ideja je, da bi ob aveniji postavili serijo spomenikov slovenskim umetnikom, znanstvenikom, teologom in drugim Slovencem, ki so del svojega življenja preživeli bodisi v sami Cukrarni, ali na Poljanah, kjer so bili srednješolski domovi, kot je nekdanje Marijanišče ali danes Dijaški dom Ivana Cankarja, Alojzijevišče in zatem Teološka fakulteta, pa v Rdeči hiši, kjer sta med drugimi živela France Vodnik in Marij Pregelj. V Marijanišču in Alojzijevišču pa je bilo kasneje slavnih Slovencev na desetine.

Pre DSCN0584.jpg

Moira in Dejan Berden

Pre DSCN0468

Vlado Kreslin

https://marijanzlobec.wordpress.com/2019/08/19/ljubljana-dobila-prekmurski-trg/

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja