Koncert izbranih Tartinijevh sonat bo redek dogodek na 68. Ljubljana Festivalu, v celoti posvečen slavnemu Pirančanu Giuseppeju Tartiniju ob njegovem jubileju.
Črtomir Šiškovič, foto arhiv Festivala Ljubljana
Koncert priznanega violinista Črtomirja Šiškoviča bo v četrtek, 13. avgusta, ob 20.30 v Viteški dvorani Križank. Z njim se bo glasbenik posvetil 250. obletnici smrti skladatelja, violinskega pedagoga in teoretika ter koncertnega violinista Giuseppeja Tartinija, sicer rojenega v Pirani, kjer ima, kot veste svoj izjemni celopostavni spomenik, postavljen kot skulptura v zraku, s čimer ostaja med najmonumentalnejšimi spomeniki v Sloveniji sploh. Piran ima še Tartinijevo rojstno hišo, preurejeno v muzej, kjer hranijo mnoga skladateljeva dela, pa tudi slovito Tartinijevo violino, na katero od časa do časa igra kak slaven violinist. Po Tartiniju pa se imenuje tudi piransko gledališče.
Tartinijevo gledališče v Piranu, fotografije s spleta
Tržaški violinist in violist Črtomir Šiškovič se več kot dve desetletji posveča izvajanju baročne glasbe; uporablja violino in lok iz tega obdobja. Središče njegovega repertoarja predstavlja Giuseppe Tartini in njegovi učenci, čigar skladbe skrbno preučuje in snema že vrsto let. Posebno velja omeniti njegov izvrsten posnetek vseh 31 Tartinijevih sonat za violino solo.
Giuseppe Tartini
Študij je opravljal na Konservatoriju Giuseppe Tartini v Trstu in na Visoki šoli za glasbo v Kölnu ter pri Francu Gulliju na univerzi v Bloomingtonu. Kot solist je nastopal s Simfoniki RTV Slovenija, Arturo Toscanini iz Parme in San Rema, pa tudi s Slovensko, Sanktpeterburško in Rensko filharmonijo, komornimi orkestri iz Budimpešte in Cappelle Istropolitane iz Bratislave.
Črtomir Šiškovič
Je profiliran komorni glasbenik, ki snema za domače in italijanske radijske ter televizijske hiše. Koncertiral je po vsej Evropi, v ZDA, na Japonskem, Kitajskem in v Mongoliji. Leta 2001 je kot član Godalnega kvarteta Tartini prejel nagrado Prešernovega sklada. V zadnjih letih se posveča tudi dirigiranju.
Tartinijev spomenik na pročelju cerkve Svetega Antona Padovanskega v Padovi
Koncert je spremljevalni dogodek 68. Ljubljana Festivala in bo potekal v okviru evropskega čezmejnega projekta tARTini, ki je sofinanciran iz programa čezmejnega delovanja Italija-Slovenija, z namenom spodbujanja kulturnega turizma in promocije kulturne dediščine. Povezuje institucije od Pirana prek Ljubljane in Trsta do Padove.
Giuseppe Tartini
Program koncerta: Giuseppe Tartini:
Sonata v d-molu, Br. d3
Sonata VI v e-molu, Br. e1
Sonata XXIV v D-duru, Br. D4
Sonata XVII v D-duru, Br. D2
Sonata VII v a-molu, Br. a1
Giuseppe Tartini
Giuseppe Tartini je v mednarodnih biografijah predstavljen kot beneški skladatelj in violinist, rojen 8. aprila 1692 v Piranu, umrl pa je 26. februarja 1770 v Padovi.
Tartinijev spomenik vzbuja svetovno zanimanje turistov
Bil je eden največjih violinistov svoje dobe, izjemno priljubljen pa je bil tudi kot predklasični skladatelj in izviren glasbeni teoretik. Na izoblikovanje njegovega stila je najbolj vplival baročni mojster Arcangelo Corelli, Tartinija pa zaradi pogoste uporabe okraskov in vseh vrst trilčkov uvrščajo med rokokojske skladatelje.
Giuseppe Tartini
Giuseppe Tartini se je rodil v Piranu 8. aprila 1692. Oče Gian Antonio je bil firenškega porekla in je prišel v Piran najverjetneje zaradi trgovanja. Kasneje se je zaposlil kot javni pisar za odkup soli. Mati Caterina Zangrando je bila potomka ene najstarejših plemiških družin v Piranu. Tartini je prvo znanje nabiral v oratoriju očetov Filipinov v Piranu, kasneje pa so ga vpisali v Collegio dei padri delle scuole Pie v Kopru. Verjetno je obiskoval tudi piransko akademijo I virtuosi, ki je združevala vse izobražene piranske meščane, da so na svojih srečanjih razpravljali o glasbi, umetnosti in literaturi. Šolanje je nadaljeval v koprskem kolegiju. Oče je želel, da bi se posvetil duhovniškemu poklicu, a sina je nemirna narava gnala drugam.
Tartinijev trg ponoči
Študij je nadaljeval na pravni fakulteti univerze v Padovi. Po očetovi smrti se je Tartini, kljub neodobravanju, poročil z žensko, ki je bila nižjega družbenega stanu, a škofova nečakinja. Za njo pa se je zanimal tudi kardinal Giorgio Cornaro, zaradi česar je Tartinija obtožil, da jo je ugrabil. Da bi se izognil pregonu, je iz Padove odpotoval v samostan svetega Frančiška v Assisi, kjer se je posvetil glasbi in začel igrati violino. Tam je leta 1716 slišal igrati ta inštrument Francesca Maria Veracinija, kar je Tartijina navdušilo in obenem spravilo v obup. V vnemi po dosegu najvišje spretnosti se je zaprl v sobo in tam vse dni in noči vadil. V tamkajšnjem samostanu je intenzivno študiral osnove kompozicije, ukvarjal pa se je tudi z raziskovanjem akustičnih zakonitosti. Biografski podatki za nadaljnja leta so skopi: znano je, da je igral v raznih gledaliških orkestrih in nastopal kot solist, svojo violinsko igro pa je izboljševal tudi v Anconi, kjer je študiral dve leti.
Tartinijev grafični portret
Leta 1721 so ga povabili na mesto prvega violinista in koncertnega mojstra v baziliki svetega Antona v Padovi. Imenovan je bil brez predhodne avdicije, kar priča o velikem slovesu, ki ga je užival kot virtuoz. Tam se je tudi spoprijateljil s skladateljem in teoretikom Francescom Antoniem Vallottijem. Tartini je takrat tudi postal lastnik violine, ki jo je napravil sam Antonio Stradivari. Violina je bila narejena leta 1715, Tartini pa jo je kasneje poklonil svojemu učencu Salviniju. Violina se je imenovala Lipinski Stradivarius in prav s tem inštrumentom je Tartini kasneje skomponiral “Hudičevo sonato”.
Tartinijev trg je uredil slovenski arhitekt Boris Podrecca
Po krajšem bivanju v Pragi (med 1723 in 1726) je na vrhuncu svojih ustvarjalnih moči deloval predvsem v Padovi, kjer je zopet prevzel vodstvo glasbene kapele v stolnici. Leta 1728 je ustanovil slovito violinsko šolo La scuola delle nazioni. Učenci so vanjo prihajali iz raznih koncev Evrope, zato se je Tartinija prijel vzdevek Il maestro delle nazioni (glasbeni mojster narodov). Umrl je v Padovi 26. februarja 1770. Pokopan je v cerkvi svete Katerine v Padovi (Chiesa di Santa Caterina). Na pročelju cerkve je vzidana spominska plošča.
Cerkev svete Katerine v Padovi s spominsko ploščo
Zapustil je obsežen opus: okoli 130 koncertov, prek 170 sonat za violino in druga komorna dela. Pisal je predvsem za violino. Njegovo najslavnejše delo je sonata Vražji trilček. Legenda pripoveduje, da se mu je v snu prikazal sam vrag, ki je igral na violino. Takoj ko se je prebudil, je melodijo zapisal. Tako naj bi nastala ena najbolj znanih in najbolj zahtevnih evropskih skladb za violino. Druga legenda pa pravi, da naj bi mu francoski astronom Jérôme Lalande pripovedoval o svojih sanjah, v katerih je sklenil pakt s hudičem in mu prodal svojo dušo.
Marijan Zlobec