Tradicionalna Mednarodna likovna kolonija na 68. Ljubljana Festivalu je kljub pandemiji zelo uspela. Osem likovnih ustvarjalcev po izboru akademskega slikarja Toma Vrana je teden dni ustvarjalo na Pergoli in v Viteški dvorani Križank ter opoldan pripravilo razstavo svojih slik. Triindvajset dosedanjih kolonij je kot direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana organiziral in v celotni festivalski program vključil Darko Brlek.
Udeleženci 23. Mednarodne likovne kolonije in organizatorji na odru v Viteški dvorani Križank, fotografije Marijan Zlobec
Darko Brlek je na odprtju razstave v Viteški dvorani Križank poudaril, da je v tem času nastalo več sto likovnih del, ki so sedaj last Festivala Ljubljana. Nekatere slike so na ogled v prostorih Mestne hiše, na samem festivalu, kot večja razstava pa so bila pokazana tudi v tujini.
Selektor Tomo Vran
Tomo Vran je po principu delitve in povabila po štirih umetnikov iz domovine in štirih iz tujine tokrat imel težave, ker sta spričo pandemije novega koronavirusa svojo udeležbo morala odpovedati umetnika iz Švedske in Španije, tako je na koncu uspel realizirati razmerje trije tuji slikarji in pet domačih. Je pa Vran z odra opozoril, mi pa opazili, da se v slikah kaže določen slikarski odnos tako do covida – 19 kot do glasbe. Tematska dojemljivost povezana s samimi ustvarjalnimi prilikami in specifičnim okoljem ali razmerami je bila realizirana s posebno senzibilnostjo, tako da je zelo opazno, kako so se slikarke in slikarji trudili in dokazali, da za ustvarjalnost ni ovir.
Milan Erič je uspel povezati covid – 19 in glasbo v sijajen diptih
Na letošnji likovni koloniji so nastopili Gianni Borta iz Italije, Natalia Ignatyeva iz Rusije, Kateryna Burlyna iz Ukrajine ter Anrej Pavlič, Milan Erič, Cvetka Hojnik, Rajmund Kocbek in Gregor Žitko iz Slovenije.
Lado Jakša med glasbenim nastopom
Odprtje razstave je kot vedno bil poseben glasbeno – video dogodek, kot ga je pripravil multimedijski umetnik Lado Jakša. On je ves teden snemal ustvarjalni proces slikark in slikarjev, njihovo delovno okolje, nastala dela, zbral misli umetnikov in sam dodal karakteristiko ali umetniški profil ter skozi svoj glasbeno-vizualen umetniški pogled predstavil njihovo ustvarjanje. Med samim predvajanjem posnetkov na festivalskem filmskem platnu je glasbeno improviziral, tako rekoč ustvarjal novo glasbo in jo izvajal na več inštrumentih, kot so festivalov koncertni klavir, lastna klaviatura, sopran saksofon, tolkala… To je v bistvu edinstvena interpretacija, kot je ne srečamo na drugih likovnih razstavah, morda le še v Bežigrajski galeriji, kjer ima Jakša tudi svoje koncerte ob določenih razstavah ali čisto glasbenih večerih.
Cvetka Hojnik
Vsi udeleženci so prejeli diplome in se na koncu pokazali skupaj na odru. Seveda veljajo varnostni zdravstveni ukrepi tako glede nošenja mask in razkuževanja rok kot števila obiskovalcev.
Gregor Žitko
“Letošnja likovna kolonija, ki jo prireja Ljubljana Festival, je tako kot večina dejavnosti zapadla v zelo naporno obdobje covida-19, kakršnega si pred tem nihče od nas ni znal niti predstavljati. Priprave na kolonijo so potekale v popolni negotovosti z obilico sprememb in ugibanja, ali jo bo sploh mogoče izpeljati. Vse je bilo sicer zasnovano v prepričanju – saj bo še vse v redu, toda v ozadju je vedno tlel strah pred zaostrovanjem zdravstvenih razmer in posledično z možnostjo odpovedi. Za avtorje iz tujine, s katerimi sem bil dogovorjen še pred pojavom virusa, se tako rekoč do zadnjega ni vedelo, ali bo možna njihova udeležba.
Nagovor Darka Brleka
Zaprte meje, karantena, ustavljen letalski promet, vsi ti podatki, ključni za organizacijo kolonije, so se nenehno spreminjali. Mesta so se izolirala in zapirala – kolonija, ki je ena redkih tovrstnih ustvarjalnih srečanj za slikarje, pa poteka v izrazito urbanem okolju. A prav to okolje je pandemija najbolj prizadela. Mesece zaprti muzeji, galerije, koncertne dvorane: vse to bo pustilo svojo sled. Velike državne institucije bodo seveda preživele, vendar je veliko vprašanje, ali bo tudi plejada manjših, zasebnih, mogoče v tem mozaiku najpomembnejših za bogatenje likovne umetnosti, saj prav te so lepoto umetnosti naredile za družbeno socialno bogastvo in z njo prispevale k procesu oplemenitenja vsega sveta. Nedvomno je čas pandemije pripomogel k povečanju želje po kulturi.
Gianni Borta
V tem zgodovinskem trenutku, ko smo bili milijoni fizično ločeni, je bila prav kultura tista, ki je povezovala, pomagala, nudila uteho, navdih in upanje. De facto se je pokazalo, da konkretnega stika z umetniškim delom ne more nadomestiti prav noben virtualni surogat. Ljudje pač hočemo občutiti, otipati in s svojimi očmi videti izvirna umetniška dela,” je letošnjo likovno kolonijo pospremil selektor Tomo Vran.
Natalia Ignatyeva
“Držimo pesti, da nam bo uspelo in da bodo v čudovitem ambientu Plečnikovih Križank tudi letos nastajala umetniška dela in oznanjala joie de vivre. Je že tako, da vse besede, ki se vrtijo okoli umetniškega dela, pomenijo zelo malo, kajti to, kar umetnik želi povedati, je znotraj njegovega slikanja. Samo umetniško delo daje nove impulze, nova čustva in nove ideje. In prav v tem trenutnem času, ki ga izpričuje naša boleča izkušnja, potrebujemo lepoto in umetnost, pozitivno naravnanost in pogum, da verjamemo in gremo v prihodnost.”
Slika Rajmunda Kocbeka
Letošnja likovna kolonija je zelo uspela, covid – 19 pa premagan.
Marijan Zlobec