Bistveno sporočilo današnje tiskovne konference Festivala Ljubljana je, da se bo slavnostni koncert v počastitev 250. obletnice rojstva Ludwiga van Beethovna in hkrati začetek 68. Ljubljana Festivala zgodil dan poprej, kot je bilo najprej napovedano. Organizatorji so imeli v pripravi še tri rezervne termine. Zaradi slabih vremenskih napovedi za 2. julij, so se odločili, da bo slovesnost in koncert že jutri, 1. julija, ob 21. uri na Kongresnem trgu. Vsem imetnikom vstopnic sporočajo, da velja isti sedežni res in menjava vstopnic ni potrebna. Hkrati obveščajo, da je dogodek razprodan, saj so zapolnili zakonsko dovoljene kapacitete. Te so žal manjše, kot je bil za slavnostni dogodek izkazan interes.
Charles Dutoit na tiskovni konferenci v Križankah, fotografije Darja Štravs Tisu
Ljubljana Festival bo v letu 2020 potekal že oseminšestdesetič. Končno je prišel čas,
da se umetnost vrne tudi na odrske deske. Kljub trenutnim razmeram in ukrepom, povezanih z njimi, so vsekakor glavno vodilo kot vedno odličnost, ustvarjalnost, želja občinstvu omogočiti najboljšo umetniško izkušnjo in navdušiti tudi najzahtevnejše kulturne zanesenjake. 68. Ljubljana Festival bodo začeli z Beethovnovo 9. simfonijo in 3. klavirskim koncertom. V začetku julija bodo sledili koncert Peta akustika Tomaža Domicelja, opereti Netopir in Grofica Marica, koncert, posvečen jubileju Mojmirja Sepeta, ter dramska uprizoritev Claudelove Talke.
Darko Brlek čaka na lepše vreme
Otvoritev z evropsko himno pod taktirko Charlesa Dutoita
Julij bodo slavnostno začeli z veličastno himno združene Evrope, Beethovnovo 9. simfonijo, ki po mnenju mnogih izraža občutje brezpogojne povezanosti med ljudmi in vero v humanistične ideale. Ludwig van Beethoven jo je ustvarjal vse življenje, v njej pa so se zgostila vsa njegova življenjska in glasbena spoznanja. Ko je napisal prve tri stavke, se je odločil, da bo vključil tudi soliste in zbor, kar je bila za tisti čas zelo tvegana odločitev. Delo, ki ga je končal v začetku leta 1824, je bilo že ob nastanku izjemno napredno, predvsem zaradi razširitve koncepta simfoničnega orkestra, orkestrskega aparata ter sporočilnosti. Prva izvedba, ki jo je Beethoven dirigiral takrat že popolnoma gluh, je bila na Dunaju maja istega leta, zgodovinsko gledano pa so jo zaznamovale številne posebne priložnosti. Izvajali so jo denimo ob vnovičnem odprtju Wagnerjevega gledališča v Bayreuthu, padcu berlinskega zidu, postala pa je tudi himna nove, združene Evrope.
Današnja tiskovna konferenca
Jutri zvečer bo mogoče prisluhniti glasbeni mojstrovini v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije, rezidenčnega orkestra Festivala Ljubljana 2020, Zbora Slovenske filharmonije ter Komornega zbora Megaron in solisti Sabino Cvilak, sopran, Moniko Bohinec, mezzosopran, Egilsom Silinsom, bariton, in Rodrigom Porrasom Garulom, bas. V Tretjem klavirskem koncertu bo solistka Dubravka Tomšič Srebotnjak pod taktirko večkrat odlikovanega švicarskega dirigenta Charlesa Dutoita, ki je nedavno prejel prestižno zlato medaljo Kraljeve filharmonične družbe, od leta 2018 pa nosi naziv glavnega gostujočega dirigenta Orkestra Sanktpeterburške filharmonije. (1. julija, ob 21. uri, Kongresni trg).
Tomaž Domicelj
Peta akustika v Preddverju Križank
Preddverje Križank bo s svojim magičnim in intimnim okoljem prizorišče zdaj že
tradicionalnega poletnega akustičnega Domiceljevega koncerta na ljubljanskem
festivalu. Peta akustika bo resnično že peta takšna predstavitev začetnika
slovenskega kantavtorstva, ikone Tomaža Domicelja. Nadaljevanje dosedanjih
nastopov, imenovanih Čista akustika, bo tako nov povzetek njegovih najzanimivejših
ubesedenih skladb kakor tudi svež pristop do nekaterih njegovih povsem
instrumentalnih izvedb. K temu bo s svojo improvizatorsko ustvarjalnostjo zagotovo
veliko prispeval tokratni Domiceljev gost, revirski harmonikar Jure Tori. Tori je
najširšemu občinstvu znan predvsem kot član folk rock skupine Orlek in je v svoji
pisani karieri nastopal že na petih celinah, v številnih prestolnicah in na zelo
pomembnih prizoriščih. Z lastnimi posnetimi projekti pa je harmoniko raztegnil od
folklorne glasbe prek klasike in poezije do tanga. Na Peti akustiki tako ne bo
manjkala tudi kakšna izvirna skladba izpod peresa Jureta Torija, ki je sicer lahko
znana z njegovih albumov in nastopov, prvič pa bo zazvenela v duetu harmonika-
akustična kitara. (3. julija, Preddverje Križank)
Na Pergoli
Operetni biser dunajskega kralja valčkov
Na Kongresnem trgu bo 6. julija v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor
na sporedu Straussova znamenita opereta Netopir (Die Fledermaus). Kompleksna in
zato toliko bolj zanimiva zgodba o intrigah, prešuštvu, visokoletečih ambicijah in na
videz brezskrbni zabavi v razkošnih kostumih je nedvomno eden izmed najžlahtnejših operetnih biserov dunajskega kralja valčkov Johanna Straussa ml., ki je po vsem svetu dosegla že več tisoč uprizoritev. V režiji Stanislava Moše, direktorja Mestnega gledališča v Brnu, dramskega in glasbenega režiserja, pisca glasbenih besedil in libretista, bodo nastopili solisti in gostujoči solisti opernega ansambla SNG Opera skupaj z orkestrom pod vodstvom Simona Robinsona. (6. julija, Kongresni trg)
Komedija Zagreb obudila Grofico Marico
Zagrebško mestno gledališče Komedija je po dvajsetih letih obudilo opereto Grofica Marica, tokrat v režiji Ozrena Prohića in adaptaciji Lade Kaštelan. Grofica Marica je ob Kneginji čardaša, ki je bila na Ljubljana Festivalu že izvedena, najbolj poznana opereta Emmericha Kálmána in je eden od vrhuncev tega žanra. Premierno je bila izvedena leta 1924 na Dunaju, njena uprizoritev pa je trajala kar šest ur in pol, saj so morali nastopajoči zaradi navdušenega aplavza občinstva stalno ponavljati že izvedene točke, kot je bilo takrat v navadi. Zgodba govori o samostojni, bogati, lepi in duhoviti grofici, ki se želi rešiti nadležnih snubcev, ki jo osvajajo zaradi njenega bogastva. Da bi lahko v miru uživala življenje, medtem ko čaka na pravo ljubezen, si izmisli namišljenega zaročenca, vendar dogajanje ne poteka po njenih načrtih. Opereto, ki aludira na »dunajsko opereto«, sestavljajo bogata melodika, valčki, ansambelske scene in obsežen večdelni finale, pri čemer ima precej pomembno vlogo tudi ples. (7. julija, SNG Opera in balet Ljubljana)
Se jasni
Koncert ob častitljivem jubileju Mojmirja Sepeta
Ob visokem jubileju enega osrednjih skladateljev slovenske popevke Mojmirja Sepeta se Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija s koncertom ob maestrovem 90. rojstnem dnevu klanjata Sepetovemu obsežnemu simfoničnemu in ritmo-simfoničnemu repertoarju, njegovi filmski glasbi in nekaj vsem znanim popevkam. Mojmir Sepe se je trajno zapisal v slovensko glasbeno zgodovino z večno lepimi skladbami, ki se nas še danes globoko dotaknejo. Ganljive so pesmi, ki jih je ustvaril s soprogo, eno največjih slovenskih šansonjerk, Majdo Sepe, hudomušno prikupne tiste, ki jih je ustvaril s Franetom Milčinskim Ježkom, če naštejemo samo dva izmed pevcev, s katerimi je Mojmir Sepe tesno sodeloval. Po študiju trobente je med letoma 1949 in 1970 igral v Plesnem orkestru Radia Ljubljana, vmes ustanovil Ansambel Mojmirja Sepeta in posnel eno prvih jazzovskih plošč v Jugoslaviji. Nato je postal urednik za zabavno glasbo na Radiu Ljubljana in bil aktiven tudi kot skladatelj. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil redni dirigent in avtor skladb na Slovenski popevki. Mojmirja Sepeta lahko upravičeno imenujemo za očeta slovenske popevke in šansona. (8. julija, Kongresni trg)
Matjaž Berger na tiskovni konferenci
Bergerjeva Talka po drami Paula Claudela
Paul Claudel je bil eden najpomembnejših francoskih literatov 20. stoletja. Pisec simbolističnih dram v verzih je večino pozornosti posvečal vprašanjem katolicizma, eksotizma in ljubezni. Jacques Lacan, francoski psihiater in psihoanalitik iz 20. stoletja, je s svojimi teorijami in pogledi vplival na vodilne francoske intelektualce šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Uprizoritev Anton Podbevšek Teatra združuje Claudelovo Talko in Lacanov Komentar trilogije Coûfontainov Paula Claudela (v prevodih Igorja Lampreta in Alenke Zupančič). Claudelova Talka je drama o paradoksu izsiljene izbire, implicirane v ideoloških nosilcih, državi, cerkvi, razrednem boju, ljubezni in denarju. Režiser in avtor predstave je Matjaž Berger (10. julija, Preddverje Križank)
Marijan Zlobec