Prihodnost koroških Slovencev – Sto let po koroškem plebiscitu


Prihodnost koroških Slovenk/Slovencev – 100 let po koroškem plebiscitu je naslov kar tridnevne konference v organizaciji Mohorjeve – Hermagoras (Celovške Mohorjeve družbe) in številnih sodelavcev, ki bo potekala v Celovcu od četrtka, 2. julija, do sobote, 4. julija. To je sicer novi termin, saj je bil simpozij najavljen že od 7. do 9. maja, a je bil spričo pandemije koronavirusa prestavljen.

gemeinsam_skupno_novi-neuer-termin-1__large.jpg

Vsebinsko bodo razpravljali o prihodnosti dvojezičnosti oz. slovenščine, o jezikovnem načrtovanju, o novih pravnih možnostih za varstvo manjšin, o urbanizaciji in digitalizaciji ter o diaspori koroških Slovencev.

Mlajšo zgodovino Koroške zaznamuje etnični konflikt. Dediščina preteklosti meče svojo senco na sožitje večinskega prebivalstva in slovenske narodne skupnosti. Obenem spreminjajo globalizacija, evropeizacija, renacionalizacija, migracija ali odseljevanje pripadnikov narodne skupnosti življenjske resničnosti vseh Korošic in Korošcev in predstavljajo nove izzive za zaščito kulturne raznolikosti. 100 let po plebiscitu na Koroškem gleda konferenca torej ne (samo) v preteklost, temveč usmerja pogled tudi v prihodnost: posveča se ravnanju s preteklostjo in s staro in novo raznolikostjo, raziskuje uspešna orodja ohranjanja jezikov, potrebne razvojne korake prava narodnih skupnosti in vlogo diaspore pri vprašanjih manjšinske zaščite / za narodno skupnost.

Spomin je najprej povod, da se interdisciplinarno ukvarjamo s sožitjem na Koroškem in z raznovrstnostjo identitet, da odkrijemo možnosti za uresničevanje evropskega gesla „In varietate concordia“ („Združeni v raznolikosti“). Ohranitev manjšinskih jezikov je pri tem izziv za narodne skupnosti po vsej Evropi. Za ponovno oživitev in pospeševanje manj govorjenih jezikov so potrebne ustrezne razmere, mednarodni in državni pravni okvir za zaščito in aktivno rabo manjšinskih jezikov morajo spremljati strukturni ukrepi, ki izboljšujejo jezikovno znanje učiteljic in učiteljev ter ponudnic in ponudnikov storitev v javnem in zasebnem sektorju. Vendar zadostujejo ti nastavki samo tedaj, če je tudi politična volja dovolj močna, da tudi v večinskem prebivalstvu vzbuja menjavo perspektive ter dostop do kulture in jezika manjšine. Primeri iz Baskije, Katalonije, Irske, Walesa, Finske in Kanade kažejo, kako lahko vodi učinkovito jezikovno načrtovanje do močne regionalne identitete. Na razvoj teh regionalnih identitet pa vpliva veliko število spremenjenih okvirnih pogojev: mednje spadajo novi mediji, urbanizacija ali diaspora pripadnic in pripadnikov narodnih skupnosti, ki zaznamujejo sožitje in lahko otežujejo ohranitev identitete narodnih skupnosti. Katere nevarnosti in možnosti v tem razvoju nastopajo v prihodnosti, je tema konference, ki sprašuje po novih orodjih učinkovite manjšinske zaščite za Koroško in Evropo. (Uradna predstavitev konference).

464787_body_155397_prihodnost_skupno_2020.jpg

Prva tema bo Prihodnost koroške dvojezičnosti

Pozdravne besede na začetku simpozija 2. julija bodo imeli: dr. Karl Hren, direktor Mohorjeve, dr. Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Susanne Raab, zvezna ministrica za žene in integracijo na Uradu zveznega kanclerja, Ksenija Škrilec, veleposlanica Republike Slovenije na Dunaju, ing. Reinhart Rohr, predsednik koroškega deželnega zbora, Manfred Sauer, škof evangeličanske cerkve na Koroškem in Vzhodnem Tirolskem, in dr. Jože Marketz, krški škof.

Uvodno predavanje Koroške Slovenke in Slovenci 1920–2020, bo imela univ. prof. dr. Marija Wakounig z Univerze na Dunaju. Sledil bo predstavitev projektov dijakinj in dijakov, študentk in študentov k temi dneva: Zvezna gimnazija za Slovence (mag. Richard Jernej) in Stiftsgymnasium St. Paul (mag. Rosemarie Pollanz), DTAK-Dvojezična trgovska akademija (dr. Mirjam Zwitter-Slemič), Višja šola za gospodarske poklice Št. Peter (dv. sv. mag. dr. Štefan Schellander). Podijska diskusija: dr. Kathrin Stainer-Hämmerle, politologinja, dr. Peter Fritz, skrbnik CARINTHIja 2020, Lena Kolter, Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem, Daniela Topar, sodelavka ORF-Slovenskega sporeda in članica SPD »Edinost« iz Škofič, sklepna analiza: Iz preteklosti v prihodnost. Identitetne opredelitve med mlajšo generacijo koroških Slovencev. Mag. Milan Obid, družboslovec na Slovenskem znanstvenem inštitutu v Celovcu – piše disertacijo o socialni pomembnosti pripadnosti slovenski manjšini na Koroškem. Moderator bo ddr. Jürgen Pirker, Univerza v Gradcu. Dogodek bo popestril Kvartet Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem, ki ga vodi Kristina Kragelj.

Tema simpozija drugega dne je Izobraževanje – jezikovno načrtovanje

Uspele pobude oživljanja jezika z vidika kritične primerjave je naslov predavanja univ. prof. dr. Colina Williamsa, Cardiff University, Velika Britanija. Povezovanje jezikovnega načrtovanja in kreativnega področja: Kaj se moremo naučiti iz jezikovne politike in jezikovne prakse je naslov referata prof. Elin Haf Jones, Faculty of Education and Humanities University of Wales, Velika Britanija. Razvojne možnosti v smislu modelov jezikovnega načrtovanja na Koroškem je referat univ. prof. dr. Vladimirja Wakouniga in dr. Sama Wakouniga, Alpe-Adria-Univerza Celovec, in Trenutno stanje dvojezičnega pouka na Koroškem referat Sabine Sandrieser, vodje oddelka 3 v Pedagoški službi – Manjšinsko šolstvo v koroški izobraževalni direkciji. Moderator bo dr. Günther Rautz, Evropska akademija – Europäische Akademie EURAC v Bocnu na Južnem Tirolskem (nem. Bozen, it. Bolzano).

Tretja tema simpozija je Nove pravne možnosti za varstvo manjšin na državni, evropski in mednarodni ravni

Uvodno predavanje bo imela Nadia Kalb, avstrijsko zunanje ministrstvo. Razvoj in nerešena vprašanja avstrijskega prava narodnih skupnosti je naslov referata univ. prof. dr. Ilse Reiter-Zatloukal, Univerza na Dunaju. Pravni razvoj in prihodnje možnosti za narodne skupnosti na ravni OVSE je tema razprave dr. Lamberta Zanniera, visokega komisarja OVSE za manjšinska vprašanja. Zapolnitev vrzeli? Ali je potrebno globalno orodje za zaščito človekovih pravic manjšin? je tema razmišljanja veleposlanika dr. Fernanda de Varennesa, posebnega poročevalca Organizacije združenih narodov za manjšinska vprašanja. Pravne in politične perspektive zaščite narodnih skupnosti na ravni EU pa je naslov referata Loránta Vinczeja, poslanca v evropskem parlamentu, predsednika Federalistične unije evropskih narodnih skupnosti. Moderator bo univ. prof. dr. Gerhard Hafner.

Četrta tema bo Urbanizacija in digitalizacija – novi trendi in njihov pomen za koroške Slovence

Ustvarjanje identitete s pripovedmi/story telling ob primerih Irske in Južne Tirolske. Orodja za krepitev identitete narodnih skupnosti in sožitja je naslov predavanj dr. Georgea Grotea, Inštitut za manjšinsko pravo, Evropska akademija v Bocnu.

Koroški Slovenci: sedanjost in prihodnost manjšine v postmoderni družbi je naslov referata prof. dr. Jerneja Zupančič, izr. prof. Univerze v Ljubljani.

Pomen digitalizacije za slovensko narodno skupnost je tema predstavitve Hanzija Tomažiča, solastnika podjetja ilab crossmedia, publicista, bivšega glavnega urednika Nedelje. Moderatorka bo prof. dr. Kathrin Stainer-Hämmerle.

Tema diskusije: Diaspora koroških Slovencev – izguba ali pridobitev za narodno skupnost. Že prijavljeni diskutanti: Olga Voglauer, avstrijska državnozborska poslanka, Tanja Malle, urednica ORF, univ. prof. dr. Claudia Rudolf, Univerza na Dunaju, dr. Martha Stocker, deželna svetnica iz Južne Tirolske. Moderator univ. prof. dr. Heinrich Neisser.

Simultano tolmačenje v nemščini in slovenščini.

V soboto bo Pohod čez mejo iz Avstrije v Slovenijo med Komljem in Strojno. Začel se bo ob 8.30 v Pliberku.

Dneva zasedanja konference bo spremljala filmska produkcijska hiša Artkicks. V okviru prireditve bodo snemali predavateljice in predavatelje ter sodelavke in sodelavce na podijskih razpravah. lz teh posnetkov bo nastal filmski prispevek, ki bo za ogled na voljo med drugim na spletni strani Mohorjeve. Film bo na voljo tudi v obliki zgoščenke, priložene knjigi, ki bo izšla oktobra 2020.

Konferenca v četrtek in petek bo na naslovu Mohorjeva: prireditveni center/predavalnica, 1. nadstropje –  v Celovcu.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: