Tina Kolenik in njena neukrotljiva narava


Vrt Zveze DSLU in Društva likovnih umetnikov Ljubljana, imenovan kot Galerija Veselov vrt, je že leta prizorišče likovnih razstav na odprtem ali na prostem. Po dolgem zatišju odpira svoj prostor, ves obdan z zelenjem, novi razstavi. Žal je bilo prvotno odprtje prestavljeno, ker se je zgodila nesreča in se je stara češnja preklala in obležala sredi vrta. Tako se bo slovesnost in predstavitev razstave Tine Kolenik z naslovom Neukrotljivost narave zgodila šele v sredo, 24. junija, ob 20. uri, nekako med antiproslavo pri Prešernovem spomeniku in uradno državno proslavo dneva državnosti na Kongresnem trgu. Kot vidimo, je razstava Tine Kolenik tretji večerni slavnostni dogodek. Koliko “neukrotljivosti narave” se bo zgodilo v sredo zvečer v Ljubljani, pa še nihče ne ve. Vrt na Komenskega 8, nasproti TV Slovenija, vsekakor ni daleč za obisk, ogled razstave in družabno srečanje.

Tina IMG_6538

Tina Kolenik – Iz cikla Neukrotljvost narave, 2020

Tina Kolenik je poseben fenomen v slovenskem kulturnem, umetniškem in sedaj še pedagoškem prostoru. Kot docentka za kostumografijo na AGRFT se ukvarja s kostumografijo in njeno zgodovino, s študenti pa uprizarja vrsto sodobnih reinterpretacij svetovno znanih slik in fresk, od Leonarda da Vincija in negove Zadnje večerje, ki se še vedno nahaja v Milanu, preko Giotta in njegovih slavnih poslikav sten v Kapeli degli scrovegni v Padovi, do Picassa in njegovih Avignonskih gospodičen ter Reneja Magritta. Posebnost pa je bila njena in njenih študentov reinterpretacija znamenitih hrastoveljskih fresk Mrtvaški ples, ki se v fotografskem posnetku nahaja v Narodni galeriji. Tam je s študenti interpretirala tudi najslavnejšo slovensko sliko Kofetarica Ivane Kobilca.

Fasada, popravljena.jpg

Tina Kolenik na fasadi 

Zelo velik odmev je dosegla njena magistrska naloga Koža kot kostum: oblačenje in slačenje v vsakdanjem življenju in umetniškem ustvarjanju, ko je izšla v knjižni obliki v knjižnici MGL. Prav tako velik odmev je imel njen performerski triptih: Kri – nolina, Zlati dež in Leda z labodom. V tandemu Eclipse sta s Samiro Kentrić začeli ustvarjati z instalacijo Zajtrk na travi leta 1999 v galeriji Kapelica in prišli do lanskega skupnega video projekta Monstrum Nostrum (Naša pošast); nastajal je v Iškem vintgarju in bil na ogled v okviru festivala Mladi levi na Vegovi (stenske fotografije) in v Stari elektrarni (videi).

Tina 6 IMG_4413 copy

Tina Kolenik – Iz cikla Neukrotljvost narave, 2020

V posameznih projektih je Tina Kolenik družbeno angažirana, še posebej s soustvarjalko Samiro Kentrić v tandemu Eclipse z vrhuncem v projektu Pax slovenica, 2004, ki je bil najprej na ogled v galeriji Kapelica, potem pa v Bruslju, ob predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. Ob nastopu obeh umetnic v gorenjskih narodnih nošah in z lajno sta želeli, povedati, da so govori o narodni spravi v Sloveniji eno samo lajnanje.

Izreden odmev pa je imela še Marija s plaščem (interpretacija Marije zavetnice s plaščem s Ptujske gore).

Tina 2 IMG_3855 copy

Tina Kolenik – Iz cikla Neukrotljvost narave, 2020

Kot kostumografka sodeluje z raznimi gledališči, še posebej v gledališkem programu in kot mentorica v okviru študentske produkcije na AGRFT.

Njena ustvarjalna značilnost je nenehna avtorefleksija, postavljanje notranjega raziskovalnega dialoga s svojim pogledom na umetnost in realizacijo lastnih izvirnih projektov, za katere se pripravlja dolgo in z veliko potrpežljivostjo ter vztrajnostjo na samokritični poti do zaželenega cilja. V zadnjih letih jo poleg zgodovine kostumografije, tudi mode in posameznih modnih kreatorjev, še posebej zanimajo človekovo telo, oblačenje, koža, izgled, izziv, pogled, status, stan, karakter… skratka celostna človeška – tu seveda ženska podoba in – narava.

Tina 5 IMG_4162 copy.jpg

Tina Kolenik – Iz cikla Neukrotljvost narave, 2020

A problem je, kaj je narava. Seveda je ne zanima narava kot planetarni pojav, ampak kot individualni, osebni, lahko bi rekli avtobiografski ali celo osebno izpovedni. Narava kot jaz v njej in del nje. Narava, kot vse to, kar se dogaja v meni in čutim dolžnost, da to raziskujem in spoznam ter na koncu pokažem.

Tina Kolenik vse to iskanje in seveda najdenje eksperimentira na sebi, najraje v snovanju določenih umetniških, tokrat fotografskih ciklov, nastalih kot sodobni selfiji. Njen selfi ni všečen, leporečen, lepoizgleden, nečimern, nalepotičen, stiliziran, skratka lepotno obdelan, ampak sebe postavlja v kontekst lastne psihe, psihoanalize, da ne rečem dedne ali genske osnove, tu seveda svoje matere. Njena mama je bila po svoje ekscentrična in svobodna ženska, kot umetniška ustvarjalka pa je prav tako delovala na področju kostumografije, še posebej na RTVS. Tina je podedovala svoboden karakter, kar pomeni biti jaz jaz. Iz tega karakterja, ki je njena narava, izhaja t. i. neukročenost.

Tina 4 IMG_6048 copy.jpg

Tina Kolenik – Iz cikla Neukrotljvost narave, 2020

Naslov razstave Neukrotljivost narave po svoje zavaja, saj aludira na nekaj zunaj osebnega, osebno doživljajskega ali konkretno individualnega, pisateljsko rečeno prvoosebnega, ampak opisno tretjeosebnega. A te nevtralne optike, z distanco, pri Tini Kolenik ni. Pravilnejši naslov bi bil: Moja neukrotljiva narava. Na fotografijah, ne sicer vseh, se jasno vidi, da ustvarja sama s sabo, raziskuje svojo neukrotljivo naravo, čeprav je hkrati ta narava povezana s travo in deteljicami kot širši naravni pojav. Spoj individualnega in splošnega, naravnega, zelenega, rastočega, brezosebnega je tu antropocentričen; vse sem jaz sama, vse, kar zraste na meni, vse dlake, so prav tako naravne kot je trava, kot jo občudujemo z neštetimi rožami vmes na pašnikih v visokih planinah. Avtorica tega naravnega razkošja nima in si ga ne želi. Avtohtonost narave je veliko večja, a si Tina Kolenik izbira zgolj tisti naravni detajl, ki je interpretacijsko njeni osebnosti najbližji.

Antropomorfizacija trave je njena posebnost, novost, izziv in izpovedni trenutek, v katerem daje nase zgolj strogo izbran delček “iz narave”, celo najbližjega travnika, parka, obgredice ali vrta.

Tina Kolenik je v bistvu simbolistični realist. Nevede in nehote se navezuje na Levstikov napotek Josipu Jurčiču, ko mu je bil sporočil, da bo “tudi v pandektih našel poezijo”. In resnično je poezija povsod, le najti jo je treba, če pa koplješ po svoji neukrotljivi naravi, je najdba zanesljiva.

Tina 1 IMG_4380 (1)

Tina Kolenik – Iz cikla Neukrotljvost narave, 2020

Kaj je zapisal kustos razstave umetnostni zgodovinar dr. Sarival Sosič

“Podobe so tu, nenehno okoli nas in čakajo na naš pogled. Sredi sodobne gneče novih komunikacijskih poti, novih srečevanj nas samih s podobami, se zdi, da prav podobe teles nenehno dobivajo prostore za srečevanja. Tudi v poplavi najrazličnejših medijskih načinov prikazovanja teles so kljub vsemu likovne podobe še vedno avtorsko očiščena zrcala spomina. Podobe telesa sodijo pod okrilje videza.

Tina 8 IMG_4705 copy

Tina Kolenik – Iz cikla Neukrotljvost narave, 2020

Prav one branijo svojo bit z medijem, na primer fotografijo in tudi tako v današnjem družbenem prostoru najdejo svoje mesto. Intermedialna umetnica Tina Kolenik se izrazito poudarjeno že več kot dve desetletji ukvarja s telesom oziroma telesnostjo. Tako kot se njena zadnja likovna projekta, kot sta Promenada (cikel selfijev, Galerija Kresija, Ljubljana, 2018) in Oblačenje kože (cikel selfijev, AQ Galerija, Celje, 2019), se tudi tokratni fotografski projekt, cikel selfijev z naslovom Neukrotljivost narave (2020), ki je predstavljen v Galeriji Veselov vrt, Ljubljana posveča telesu. Ne samo kot estetiziranemu in celo erotiziranemu artefaktu, temveč tudi kot telesu, ki je vključen v refleksijo na samo družbo in kot refleksijo na sam slog oziroma specifično značilnost samega medija – tudi tokrat selfija. Tako je telo v selfijih Tine Kolenik v trenutkih likovne obravnave materialna substanca in hkrati likovno vabljiva (duhovna) energija, ponujena tudi komunikaciji med fotografijo in gledalci. Telo je medij, preko katerega se udejanjajo različni vzorci avtorskega obnašanja ali odnosa do telesa. Je torej privilegirana oblika racionalizacije in hkrati zapletene čustvenosti (čutenja) medčloveških odnosov.

prava B.jpg

Tina Kolenik – Iz cikla Neukrotljvost narave, 2020

Avtorica poudarja: »Razstavljena dela prikazujejo nelagodno razmerje med naravnimi in družbenimi silami na primeru dlak, ki poganjajo iz naših teles. Ti izrastki se ne ujemajo vselej s človeškimi, kulturno pregnetenimi željami, saj rastejo tam, kjer ne bi smeli; preredki so ali celo odsotni in tam, kjer bi se morali košatiti, sivijo. Zato jih je treba redno kultivirati: striči, briti, puliti, prati, oblikovati, odišavljati, barvati, nadomeščati z umetnimi in s tem sporočati, kdo ali kaj želimo biti oziroma kako pomembni v očeh drugih. Je mar družba tista, ki tudi nam, naravnim bitjem povzroča največ težav?«

Original A copy

Tina Kolenik – Iz cikla Neukrotljvost narave, 2020

Tam, kjer na telesu ženske običajno oziroma najbolj naravno rastejo dlake, se ti dlakavi prostori v Tininih selfijih napolnijo z zelenimi rastlinskimi elementi, naravno travo, nabrano s travnikov. Ti prostori ali fragmenti telesa preko medija fotografske podobe postanejo prizorišče tako osebnih kot tudi družbeno-kulturnih prepletanj, celo trenj in kršenj normativov ali konvencij, ki nas utesnjujejo. Deli telesa, tudi intimni predeli, so nenadoma postali neizmerni izpovedno-tematski prostor, kjer narava (trava) izpelje najbolj prefinjene in poglobljene namene. Pristop Tine Kolenik se ponovno poigrava z nivoji presenečenja ali nepričakovanosti s poudarkom na likovnih principih izključevanja vsega, kar ni pomembno za podobo, in njeno izpovedno ter predvsem čustveno moč izraznosti. Podobe izbranih delov telesa niso samo toge, pasivne, zunajkulturne ali zunajdružbene slike, temveč so kritične likovne kategorije, so prizorišča različnih spopadov znotraj konzervativnih družbenih omejevanj, ki naj jih premagajo veliko bolj svobodnejša sprejemanja in razumevanja preko razkritih teles. In samo gola telesa so najbolj pristna in naravna, s svojimi deli dokazuje avtorica.

Tina 9 IMG_4786 copy.jpg

Tina Kolenik – Iz cikla Neukrotljvost narave, 2020

Tako o telesnih podobah teoretičarka Elizabeth Grosz (Neulovljiva telesa. H korporealnemu feminizmu. Ljubljana: Zavod Emanat, 2008, Str. 101) meni: »Telesno podobo sestavljajo razne vrste stika med subjektom in okoljem, ki se izoblikujejo med subjektivnim delovanjem v svetu. Položajni model telesa je telesna shema, sestavljena iz različnih čustvenih in libidinalnih odnosov do telesa, njegovih delov in njegove sposobnosti za določene vrste delovanja, in končno socialni odnos, v katerem se subjektivno doživljanje lastnega telesa povezuje z razmerji drugih do lastnih teles in do subjektivnega telesa.«

Tina 7 IMG_9422 (1).jpg

Razstava Tine Kolenik Neukrotljivost narave

Tina Kolenik je kostumografka in vizualna umetnica ter performerka. Leta 2000 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost na oddelku za oblikovanje. Leta 2004 je prvič magistrirala na Akademiji za likovno umetnost (smer video: novi mediji) in drugič leta 2012 na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na katedri za kostumografijo, kjer je zaposlena kot docentka. Leta 2017 je pri Knjižnici MGL izšla njena monografija z naslovom Koža kot kostum: oblačenje in slačenje v vsakdanjem življenju in umetniški produkciji. Od leta 1999 soustvarja s partnerico Semiro Kentrić v tandemu Eclipse. S številnimi tako samostojnimi kot skupinskimi razstavami se vpisuje v slovenski in mednarodni umetniški prostor.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja