Založba ZRC je med pandemijo koronavirusa pripravljala nove publikacije, kot morda le redka druga založba. Rezultat je kar trinajst novih knjig. Nadaljujem z njihovimi predstavitvami. Veliko pozornost bo brez dvoma vzbudila v bistvu folklorna knjiga Poslušajte štimo mojo. Potujoči pevci na Slovenskem avtorice Marije Klobčar.
Naslovnica
Knjiga je izšla v zbirki Folkloristika 9, založnik je Založba ZRC, izdajatelj pa Glasbenonarodopisni inštitut.
Monografija v časovni razdalji od nekdanjih igrcev do pojava radia obravnava različne skupine potujočih pevcev na Slovenskem, analizira njihovo ustvarjalnost in opazuje spreminjanje njihovih družbenih vlog. Z upoštevanjem primarnih virov, z naslanjanjem na neznana ali prezrta pričevanja in s kritičnim premislekom omogoča nov pogled ne le na pesemsko ustvarjalnost, temveč tudi na družbo, v kateri je ta nastajala. Ob obravnavi nosilcev viteške kulture prinaša nova spoznanja o pomenu slovenskega jezika in pesemske ustvarjalnosti v srednjem veku, s pregledom obveščanja v času tiska pa osvetljuje vlogo slovenskih dežel v širšem evropskem prostoru. Z razkrivanjem pojava in dejavnosti sejmarskih pevcev razčlenjuje doslej na Slovenskem večinoma neznano raznoliko skupino posredovalcev med visoko kulturo in kulturo preprostih ljudi, vse do prosjakov. Ob tem osvetljuje zgodovinsko ozadje in družbeno vlogo nekaterih pripovednih pesmi, vlogo pesemskih letakov, pojav časopisnega obveščanja in vpliv spreminjanja prometa in komunikacij na to ustvarjalnost. Z opazovanjem ponarodevanja pesmi potujočih pevcev monografija spreminja tudi razumevanje ustvarjalcev oziroma nosilcev ljudskega izročila.
Marija Klobučar, foto FB
Funkcija v arhitekturi. Sullivan – Meyer – Arnheim – Adorno – Pallasmaa
V zbirki Teoretska praksa arhitekture, izdajatelja Filozofskega inštituta in soizdajatelja Fakultete za arhitekturo je izšla prevodna knjiga Funkcija v arhitekturi. Sullivan – Meyer – Arnheim – Adorno – Pallasmaa. Uredil jo je Peter Šenk, prevedla pa Monika Jerič in Rado Riha.
Avtorji prispevkov so razvidni že iz naslova: Theodor W. Adorno, Rudolf Arnheim, Hannes Meyer, Juhani Pallasmaa, Louis H. Sullivan in sam urednik Peter Šenk.
Čeprav se zdita pojma funkcije in funkcionalizma v arhitekturi v sodobnem strokovnem diskurzu tako rekoč samoumevna, imata bogato zgodovino razumevanja in interpretacij ter nikakor nista enoznačna. Knjiga prinaša pet besedil iz obdobja od konca 19. do konca 20. stoletja. V članku Louisa H. Sullivana »Visoka poslovna stavba, premišljena iz umetniškega vidika«, prvikrat naletimo na definicijo, da forma (vselej) sledi funkciji, ki pa izraža tudi zahtevo po poetični razsežnosti arhitekture in potrjuje etično držo arhitekta.
Naslovnica
Besedili Hannesa Meyerja »Novi svet« in »gradnja«, zastopata radikalni pol v heroičnem modernizmu in funkcionalizmu Bauhausa. Članek Rudolfa Arnheima »Od funkcije do izraznosti« vprašanje funkcije razpira v kontekstu vizualnega, umetnosti in ustvarjanja pomena, v predavanju »Funkcionalizem danes« Theodorja W. Adorna, pa je predstavljena protislovna situacija obravnave funkcije in sloga v arhitekturi v kontekstu modernizma. Izbor sklene Juhani Pallasmaa, ki v eseju »Od metaforičnega k ekološkemu funkcionalizmu« izpostavi potrebo po ponovni združitvi lepote in koristnosti, prvobitni in hkrati bolj prefinjeni arhitekturi.
Knjiga odpira vpogled v mnoštvo in raznolikost idej ter razumevanj pojma funkcije in funkcionalizma v arhitekturi v preteklosti in razpira možnost njunega razumevanja v sodobnosti.
Digitalni begunci. Transformacije migracijskih poti ali ko pametni telefon nadomesti kovček
Založnika Založba FDV in Založba ZRC ter izdajatelj Družbenomedicinski inštitut so med bralce pospremili zelo aktualno knjigo Digitalni begunci. Transformacije migracijskih poti ali ko pametni telefon nadomesti kovček. Njeni avtorici sta Simona Zavratnik in Sanja Cukut Krilić.
Digitalni begunci
Pametni telefon je postal eden od glavnih označevalcev prostorskih kot tudi digitalnih migracijskih poti, ki jih vedno bolj določajo tudi tehnologije, platforme in omrežja. Tovrstne poti postajajo vedno bolj nevarne in negotove in pričajo o strukturni kriminalizaciji in nadzoru oseb na poti, a hkrati odpirajo pomembna vprašanja o avtonomiji in delovalnosti posameznikov in posameznic kot odzivu na vedno bolj omejevalne migracijske in mejne politike. Monografija s poudarkom na gibanju beguncev in begunk čez meje nacionalnih držav analizira tovrstne transformacije. Gre zlasti za premislek o konceptu ranljivosti (predvsem žensk in otrok), za analizo percepcij migrantov in beguncev s strani javnosti in za refleksije podnebnih sprememb in ideje podnebnih beguncev, ki postavljajo pod vprašaj temeljne klasifikacijske mehanizme konstruiranja bolj ali manj ‘legitimnih’ skupin migrantov in migrantk. V tem oziru se avtorici zavzemata za več solidarnosti pri gibanju posameznikov skozi ‘pregrade’ in ‘nasilne meje’ sodobnih nacionalnih držav.
O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen
Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom. O spremembi pravopisnega pravila za pisanje zemljepisnih imen je prav tako aktualna knjiga Založbe ZRC. Uredili so jo Helena Dobrovoljc, Manca Černivec in Matjaž Geršič.
Avtorji prispevkov so: Helena Dobrovoljc, Metka Furlan, Matjaž Geršič, Peter Holozan, Drago Kladnik, Marta Kocjan Barle, Tina Lengar Verovnik, Drago Perko, Marko Snoj in Peter Weiss.
Izdajatelja knjige sta Geografski inštitut Antona Melika in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša.
Kje živim, da bo prav ?
Monografija prinaša osem utemeljitev različnih predlogov za pisanje začetnice v neprvih sestavinah večbesednih zemljepisnih lastnih imen, ki so bili predstavljeni na odprtem posvetu »Srečanje dveh komisij« (Pravopisne komisije pri SAZU in ZRC SAZU ter Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije) junija 2019. Uvodoma je orisano delovanje obeh komisij, ob tem so predstavljeni vzgibi, ki so sprožili razpravo o pravopisni reformi, predstavljena je tudi odločitev, da se bo pred končno odločitvijo pravopisne komisije, – ki se je ob prenovi pravopisnih pravil soočila s ponovno obujenim predlogom »vse z veliko začetnico«, – ta posvetovala s širšo javnostjo. Pripravljena bo anketa, ki bo predstavila stališča razpravljalcev, predstavljena v pričujoči monografiji. Stališča prispevkov v osrednjem delu lahko strnimo v tri skupine: prva skupina zagovarja celovitejšo reformo, ki se zrcali v tehnični rešitvi zapisovanja zemljepisnih imen; druga skupina v izhodišču ne zagovarja tehnične reforme, ampak se osredotoča na ponatančenje pravil ter ukinitev delitve na naselbinska in nenaselbinska imena; tretja skupina pa ne podpira nobene spremembe.
Marijan Zlobec