Zaprtje razstave Zeleni rez v Galeriji Equrna z dogodkom


Razstava Zeleni rez v ljubljanski galeriji Equrna se izteka. Ker zaradi koronavirusa niso imeli odprtja, se veselijo ponovnega srečanja z obiskovalci galerije na zaprtju, ki bo v torek, 23. junija, ob 19. uri, a bo razstava zatem odprta še do petka, 26. junija.

unnamed (26)

Pogled na razstavo, foto galerija Equrna

Kuratorja razstave sta dr.Tomaž Brejc in Arne Brejc. Na razstavi sodelujejo Nina Slejko Blom in Conny Blom, Beti Bricelj, Nina Čelhar, Vuk Ćosić, Gustav Gnamuš, Josip Gorinšek, Tomaž Gregorič, Herman Gvardjančič, Zmago Jeraj, Anja Jerčič Jakob, Aleksij Kobal, Metka Krašovec, Tugo Šušnik, Zavetišče za zavržene rastline, Mojca Zlokarnik, Zdenka Žido in Uroš Weinberger.

unnamed (25)

Zeleni rez, kot ga utemeljujeta kuratorja razstave

Naredimo pomladanski rez skozi sodobno likovno umetnost: naj bo ta rez zelena barva v svojih legah, pomenih, pojavnostih in funkcijah. Zelena kot sekundarna mešanica modre in rumene ima neskončno odtenkov tako v naravi kot v umetnosti. Zato je poimenovanje barv zmeraj samo približek, ki ga je mogoče tehnično natančno izmeriti, v umetniški praksi pa imamo opraviti z najbolj nenavadnimi, komaj opisljivimi mešanicami. Zelena ima svojo življenjsko čutnost, ki se je naučimo v naravi, in umetelno vrednost, ki sodi v simbolne in oblikovalske prakse.

unnamed (24)

Tako je prva naloga pričujoče razstave preveriti, kako se zelena znajde v sodobni umetniški podobi, denimo, kakšna je njena pot »nazaj« k naravi. To je še vedno največje mimetično področje, kjer kraljuje zelena. Druga naloga zadeva njeno samostojnost: kako se zelena izraža v abstraktnem prostoru, kateri odtenki so danes v prednosti. Zelena se kaže kot tudi družbena in družabna barva: kakšne površine, predmete, figure pokriva in kako se uveljavlja v medijskem okolju. In navsezadnje: zelena je barva ekologije.

unnamed (23)

Slovenska moderna umetnost je vendarle manj »zelena«, kot si predstavljamo. Res so slikarji vezani na naravno podobo, toda zdaj slikajo naravo in zeleno v njej tako, da najprej vidimo njihovo estetsko in izrazno ravnanje z barvo in kompozicijo; vidimo naravo, ugledamo pa umetnost. Bolj ko se razvija modernizem, bolj izginja zelena barva, oziroma se kaže v »nenaravnih« legah in pomenih.

EQL2248

Metka Krašovec, There came a day at Summer’s Full  (Velika noč), 2016, akril na platnu, 110 x 160 cm

Gre za preobrazbo naravne barve v znakovno barvo in potem še naprej v njeno simbolno in medijsko uporabo. Pri tem se sama predstava zelene kot barve spreminja: kot da ne verjamemo več zeleni, če jo ustvarja umetna inteligenca. Nekdanje predstave o mirni, zadovoljni in pohlevni zeleni (tako je mislil še Ivan Šubic v 19. stoletju in jo predlagal za barvo v stanovanjih), so danes zamenjali svetleči, ostri odtenki, ki opozarjajo nase – kar je samo obratna urbana slika nekdanje naravne klorofilne mimikrije: zelena kot način, kako biti še bolj viden!

unnamed (27)

Zelena je tudi modna barva, ki se kaže v oblačilih, v izdelkih osebne nege, notranje opreme, v proizvodnji zelenih snovi in orodij. Kakšen je njen izrazni status in razpon v slikarstvu, fotografiji, videu, pa bo skušala pokazati naša razstava z naslovom »Zeleni rez: krajine, rastline, predmeti, površine, ploskve, robovi«.

EQL2338-Edit

Beti Bricelj, Zelena, 2020, akril na platnu, 100 x 100 x 4 cm

EQL2280-Edit

Gustav Gnamuš, Bambus, 2004, akril na platnu, 165 x 140 cm

EQL2126(1)

Nina Slejko Blom in Conny Blom, Zelene risbe za zelene namene (Leta ploskanja, rokovanj), 2020, interaktivna instalacija

EQL2194

Marijan Zlobec

 


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja