Novi Slovenski biografski leksikon ima še tematske monografije


Založba ZRC je v karanteni tri mesece intenzivno delala. Rezultat je trinajst novih knjig. Tokrat predstavljam dve novi. Knjigo Osebnosti slovenske medicine je uredila Mateja Ratej. Izšla je v zbirki Življenja in dela XXIV. Biografske študije 17, izdajatelj pa je Inštitut za kulturno zgodovino.

osebnosti_slovenske_medicine (3)

Poklicna kategorija zdravnikov v slovenskem prostoru je za raziskovalce preteklosti zanimiva, ker so bili zdravniki kot eni prvih izobražencev zlasti v času pred drugo svetovno vojno podobno kot pravniki močno vpeti v javno delovanje v svojih lokalnih okoljih, kjer so ostali v kolektivnem spominu v enaki meri ali celo bolj zaradi javnega delovanja kot zaradi osnovne profesije.

Tematske monografije o slovenskih osebnostih vsebinsko tesno navezujejo na delo Novega Slovenskega biografskega leksikona, posamezni prispevki zato v osnovnih obrisih sledijo strukturi biografskega gesla, s poudarkom na kulturno zgodovinski perspektivi pa so avtorji na suhoparne biografske podatke prepričljivo pripeli široko dinamiko barvitih življenj posameznikov in obenem odpirali poglede tudi na svoja različna osebna, poklicna idr. razmerja do obravnavanih osebnosti.

220px-Doktorica_Franja_med_vojno,_v_uniformi

Franja med vojno v partizanski uniformi

V znanstveni monografiji so v biografskih študijah predstavljeni: balneolog in mariborski zdravnik iz 17. stoletja Janez Benedikt Gründel, ormoški zdravnik Oroslav Kristan, skrbstvena (patronažna) sestra Angela Boškin, pionir slovenske ginekologije Benjamin Ipavec, mariborski zdravnik in politik Franc Jankovič, kirurg Mirko Černič, sodni izvedenec Ivan Jurečko, partizanski zdravniki Robert Kukovec, Franja Bojc Bidovec in Božena Grosman, zaščitna (medicinska) sestra in pisateljica Mara Hus, direktor mariborskega zdravstvenega doma po drugi svetovni vojni Adolf Drolc, opeklinska kirurginja Zora Janžekovič, kardiologinja Majda Mazovec, mariborska ginekologa in pionirja reproduktvne medicine Elko Borko in Veljko Vlaisavljević ter v Avstraliji delujoča biokemičarka Jožica Paddle Ledinek.

Vpliv cenzure na književnost in kulturo

Druga knjiga ima naslov Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe. Uredil jo je Luka Vidmar, avtorji prispevkov pa so Monika Deželak Trojar, Nina Ditmajer, Marijan Dović, Boris Golec, Marko Juvan, Matija Ogrin, Andrej Pastar, Sonja Svoljšak in sam urednik Luka Vidmar. Knjiga je izšla v zbirk Apes academicae 3, izdajatelj je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Ima kar 304 strani.

Janez_Ludvik_Schönleben (1)

Janez Ludvik Schönleben

Avtorji monografije obravnavajo vpliv cenzure na književnost in kulturo sploh na Slovenskem od 16. do 19. stoletja. Nina Ditmajer predstavlja prepovedane, v veliki meri protestantske knjige, ki so jih vsebovale knjižnice samostanov na Spodnjem Štajerskem. Tri poglavja so posvečena 17. stoletju: Luka Vidmar opisuje recepcijo del libertina Ferranteja Pallavicina (Recepcija del Ferranteja Pallavicina na Kranjskem), Monika Deželak Trojar se ukvarja s prepovedanimi mariološkimi deli Janeza Ludvika Schönlebna, Boris Golec pa analizira avtocenzuro Janeza Vajkarda Valvasorja. Naslednja poglavja predstavljajo posledice razsvetljenske cenzure na Kranjskem: Matija Ogrin blokado slovenskih poznobaročnih rokopisov (Poznobaročni slovenski rokopisi – literarna tradicija v spoprijemu z razsvetljensko cenzuro), Andrej Pastar razcvet knjigotrštva in časopisja (Cenzura na Kranjskem pod Jožefom II.), Sonja Svoljšak pa razširjenost del prepovedanih filozofov in političnih teoretikov. Zadnji poglavji bralca seznanita s spremembami 19. stoletja: Marko Juvan na novo premisli vlogo cenzorja v predmarčni dobi na primeru Kopitarjeve cenzure Krajnske čbelice, Marijan Dović pa analizira srečanja tedanjih slovenskih literatov s cesarsko cenzuro.

slika_3

Sodelavci Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede, foto spletna stran

Knjiga je v bistvu sad ali rezultat simpozija, ki je potekal 12. aprila leta 2018 v Prešernovi dvorani SAZU. Njegov naslov je bil Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe in ga je pripravil Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede. Na Inštitutu poteka tudi raziskovalni projekt »Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku«, iz katerega simpozij izhaja in ki ga vodi Luka Vidmar. Če se ozremo na program simpozija, vidimo naslove referatov še bolj razločno ali predstavljene natančneje. Po pozdravnem nagovoru dr. Marka Juvana kot predstojnika Inštituta so si sledili naslednji referati.

unnamed (22)

Ferrante Palaviccino

Luka Vidmar: Cenzura na Slovenskem od protireformacije do predmarčne dobe: uvodni oris, Monika Deželak Trojar: Prepovedana Schönlebnova mariološka dela, Luka Vidmar: Nedovoljena ljubezen: Ferrante Pallavicino in Kranjci, Boris Golec: Kaj nam je Valvasor zamolčal: o avtocenzuri pri kranjskem polihistorju, Nina Ditmajer: Prepovedane knjige v samostanskih knjižnicah na Štajerskem v zgodnjem novem veku, Matija Ogrin: Poznobaročna slovenska književnost v rokopisih: torišče boja razsvetljenstva proti baroku, Marko Juvan: Absolutistični cenzor in vzpostavljanje literarnega polja: Kopitar, Čop in Kranjska čbelica, Sonja Svoljšak: Prisotnost in/ali odsotnost filozofsko oziroma politično spornih oziroma prepovedanih angleških, ameriških in francoskih avtorjev in njihovih del v licejski knjižnici do leta 1848, Marijan Dović: Slovenski literati in cesarska cenzura: izbrani primeri iz dolgega 19. stoletja

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja