Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu


Založba ZRC je v svojem Atriju predstavila najnovejše publikacije, nastale med pandemijo koronavirusa. Nekaj sem jih tu že predstavil, tako da lahko le še nadaljujem, saj gre za tematsko zelo širok razpon tako avtorskega raziskovanja kot prevodne literature svetovnih avtorjev.

59983353

Vabilo na mednarodni simpozij na Univerzi v Gradcu

Literarna večjezičnost v slovenskem in avstrijskem kontekstu je publikacija, ki bo prav gotovo vzbudila mednarodno pozornost, saj je že lani najprej izšla nemška verzija razprav. Slovensko izdajo sta uredila Alenka Koron in Andrej Leben, izšla je v zbirki Studia litteraria 26, njen izdajatelj pa je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede.

Avtorji prispevkov so: Matjaž Birk, Silvija Borovnik, Lidija Dimkovska, Jeanne E. Glesener, Vanessa Hanesschläger, Miran Hladnik, Marko Juvan, Felix Oliver Kohl, Alenka Koron, Erwin Köstler, Miran Košuta, Andrej Leben, Elena Messner, Alexandra Millner, Dominik Srienc, Janez Strutz, Sandra Vlasta, Nives Zudič Antonič in Sašo Zver.

Zbornik je nastal na podlagi mednarodnega znanstvenega simpozija, ki je potekal aprila 2018 v Gradcu. Sodelovalo je kar devetnajst razpravljalcev iz petih držav, kar predstavlja veliko afirmacijo kulture tega dela Srednje Evrope.

bu-38676-1-0-01-nfa-gr_1

Že lani je izšla nemška verzija zbornika

Nemško knjigo oziroma znanstveno publikacijo so najprej predstavili v slovenski čitalnici v štajerski deželni knjižnici v Gradcu (Literarna večjezičnost v avstrijskem in slovenskem kontekstu oziroma Literarische Mehrsprachigkeit im österreichischen und slowenischen Kontext). Knjiga je izšla s pomočjo univerze v Gradcu v založbi Narr Francke Attempto v Tübingenu. Pobudnik in soizdajatelj strokovne knjige je univerzitetni profesor na graškem inštitutu za slavistiko Andrej Leben, ki je leta 2018 dal pobudo za čezmejni simpozij na isto temo v Gradcu.

Vse skupaj je potekalo v sklopu univerzitetnega projekta v sodelovanju z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Sicer gre za vse mogoče jezike iz avstrijsko-slovenskega prostora, bistveni del raziskovanja pa se posveča dvojezičnim literatom s Koroške, kjer prihaja do bistvenih sprememb pri rabi jezika, kakor navaja Andrej Leben.

Knjigo so zatem predstavili še na Dunaju.

csm_BU-38676-1-0-01-NFA-GR_c92c1f84f9

Detajl naslovnice

Monografija se ukvarja s teoretskimi, metodološkimi in kontekstualnimi vidiki literarne večjezičnosti, ki je pri nas in v svetu sorazmerno novo področje raziskovanja. Izhaja iz spoznanja, da je tradicionalna monolingvalna perspektiva na literaturo v luči novih epistemoloških in metodoloških dognanj, pa tudi spričo dogajanj v literarni praksi, potrebna dopolnitve in razširitve. Razprave obravnavajo literarno večjezičnost s temeljnega literarnosistemskega vidika, prilagojenega za raziskave nadregionalnih literarnih interakcijskih prostorov, in pri tem odpirajo sveže pristope k malim, manjšinskim, nadregionalnim, priseljenskim oziroma migrantskim in transkulturnim literaturam. Pri tem je pokazano, kako v kulturnozgodovinskem pogledu in v aktualnih družbenih razmerah prostori literarne interakcije prehajajo drug v drugega in se širijo v sosednja okolja.

Pokrajinska imena kot dejavnik identitete

Matjaž Geršič je avtor študije oziroma že kar zajetne monografije Pokrajinska imena kot dejavnik identitete. Izšla je v zbirki Geografija Slovenije 36, njen izdajatelj pa je Geografski inštitut Antona Melika.

Monografija se osredinja na imena slovenskih pokrajin in njihovo povezavo s pokrajinsko identiteto. V uvodnem delu avtor opredeli temeljne pojme in poda pregled obravnave zemljepisnih imen pri nas. V drugem delu kronološko pretrese vire pokrajinskih imen, začenši z arhivskim gradivom. Sledi pregled novejših zemljevidov ter registrov Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). Na koncu so kot vir pokrajinskih imen predstavljene geografske regionalizacije. V tretjem delu so predstavljeni rezultati zbiranja pokrajinskih imen s pomočjo anketiranja. Med sklepnimi ugotovitvami avtor izpostavi, da pokrajinska imena zrcalijo pokrajinsko identiteto in so pomemben dejavnik v zavesti njihovih prebivalcev. Imena niso hierarhično razporejena, ugotavlja pa tudi, da jih je večina trdno zakoreninjenih, da nekatera izginjajo in da je delež na novo uveljavljenih imen zanemarljiv. V zavesti ljudi imajo pokrajinska imena nejasno definiran denotat oziroma obseg in se, tako kot ostale jezikovne prvine, sčasoma spreminjajo.

gs_36_pokrajinska_imena_kot_dejavnik_identitete

Avtor po uvodu spregovori o imenih, namenu in ciljih raziskave, zasnovi in metodi dela, o pokrajinah, obravnavi zemljepisnih imen, terminologiji od začetkov slovenskega imenoslovja pa do imenoslovje v 20. in 21. stoletju. Avtorja zanimajo nastanek slovenskih zemljepisnih imen, tipi zemljepisnih imen, hišna imena, ledinska imen, imena ulic in trgov, krajevna imena, vodna imena, gorska imena, pokrajinska imena, imena držav in upravnih enot, imena zunajzemeljskih objektov, ostala zemljepisna imena, imenoslovje v zamejstvu, podomačena tuja zemljepisna imena, obravnava slovenskih zemljepisnih imen skozi čas…

Matjaž Geršič raziskuje pokrajinska imena v pisnih virih na podlagi arhivskega gradiva: od antike preko srednjega veka do novega veka, kjer ga najprej zanimajo Jožefinski vojaški zemljevidi, zatem Franciscejski kataster ter novejši zemljevidi, na njih pa variantnost pokrajinskih imen, odnos med merilom zemljevida in pojavnostjo pokrajinskih imen, do Registra zemljepisnih imen Republike Slovenije (REZI) in Državnih preglednih kart DPK 250, DPK 500, DPK 750 in DPK 1000…

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja