“Delovanje Slovenske matice je v času pandemije delno zastalo, a se nikakor ni ustavilo. Pandemija in njene posledice na zapiranje ustanov so vplivale zlasti na prireditvene dejavnosti. Po spodbudnem začetku leta je bil zadnji dogodek Slovenske matice v živo izpeljan 10. marca, nato pa so se zaradi ukrepov za zajezitev širjenja virusa covid-19 zaprla tudi vrata naše ustanove. Trudimo se, da bi večino načrtovanih dogodkov tekom letošnjega leta vendarle izvedli, nekatere izmed njih pa načrtujemo že v juniju,” je v sporočilu za javnost zapisal predsednik Slovenske matice, izr. prof. dr. Aleš Gabrič.
Dr. Aleš Gabrič, foto Marijan Zlobec
“Širši družbi, ki podpira naše delovanje, smo se poskušali vsaj delno oddolžiti tako, da smo se tudi sami vključili v dobrodelne akcije, ki jih v Sloveniji v tem času ni manjkalo. Da bi ljudem z branjem kvalitetnih knjig krajšali in olajšali dneve prisilne izolacije, se je Slovenska matica pridružila verigi solidarnosti in pripravila seznam knjig, ki jih je brezplačno ponudila zainteresiranim. Ponudbo so izkoristile ljubljanska Karitas in številne občine, ki so prevzele več kot 2000 brezplačnih izvodov knjig Slovenske matice.
Ob omejevanju prireditev v živo se je tudi pri Slovenski matici ponudba in prodaja knjig preselila v virtualni svet. Sodelovali smo na spletnih knjižnih sejmih Sejem s kavča in Liber.ac ter tako kot drugi založniki ugotavljali, da je v času osamitve knjiga kot temeljna kulturna dobrina vnovič pridobila na popularnosti. Le želimo si lahko, da vrnitev v normalnost tega kazalca ne bi obrnila v nasprotno smer.
Česar kriza ni mogla zavreti, je bilo pripravljanje izdaj novih knjižnih del. Tega ni mogla zaustaviti niti (nenačrtovana) zamenjava na mestu tajnice-urednice Slovenske matice. Prejšnja urednica Ignacija Fridl Jarc je prevzela mesto državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo, njeno delo pa nadaljuje nova urednica Miljana Cunta, ki je že prevzela obveznosti glavne organizatorice dela na Slovenski matici in se trenutno ubada z vprašanjem, kako čim bolj kvalitetno zapolniti vrzeli, ki jih je povzročila zdravstvena kriza, tako pri izdaji knjig kot pri izpeljavi prireditev.”
Dr. Ignacija Fridl Jarc, foto Marijan Zlobec
Slovenska matica bo na novinarski konferenci v torek, 16. junija, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8 v Ljubljani (prvo nadstropje) predstavila pet knjižnih novosti iz različnih Matičinih zbirk: Trboveljska knjiga, izbral in uredil Uroš Zupan, Martin Heidegger: O stvari mišljenja, prevedel Tine Hribar, Irena Avsenik Nabergoj: Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature, Slovenska Istra I, uredili Jernej Pavšič, Matija Gogala in Andrej Seliškar, Ivan Cankar: Tujci, spremni zapis Vesna Mikolič.
Miljana Cunta, nova urednica tajnica Slovenske matice, foto Marijan Zlobec
Iz zbirke Mestne knjige
Trboveljska knjiga je že petnajsta zapovrstjo v zbirki Mestne knjige, ki je eden izmed največjih podvigov slovenskega založništva in vsebinski prikaz duhovnega življenja naših mest. Serija verjetno še dolgo ne bo zaključena, saj je zgodovina umetniške in kulturne ustvarjalnosti na naših tleh neizmerna in neizmerljiva.
Trboveljska knjiga, ki jo je uredil pesnik, Trboveljčan na začasnem delu v Ljubljani Uroš Zupan, ni kronološki prikaz razvoja sedanje občine Trbovlje od njenih upravnih in tržnih začetkov do današnjih mestnih razsežnosti. Ni niti zgodovinski dokument, ki bi, kot v svoji Poetiki o zgodovinopisju zapiše filozof Aristotel, povzemal vse to, kar se je v rudarskem revirju v preteklosti dejansko zgodilo. Trboveljska knjiga je namreč veliko več – je z zapiski iz politične zgodovine in vsakdanjega življenja prepleten literarni kolaž o mestu, ki ga je ustvarilo, oblikovalo in zaznamovalo kopanje premoga, je presunljivo otožna in hkrati uporniška zgodba o kraju, prerešetanem s temino rudarskih rovov in prežetem z lučjo upanja, prepojenem s črnino trpkega vsakdana in rdečo revolucionarno mislijo. In je še več – je literarno preiskovanje in spraševanje sedanje generacije umetnikov o duhovni identiteti mesta nekoč, danes in jutri, je pripoved o njegovi izjemni, a pogosto pozabljeni vlogi na kulturnem zemljevidu Slovenije. Z imenitnim Zupanovim izborom literarnih in likovnih del, ki govorijo o »rdečem revirju«, spoznamo Trbovlje kot rojstno hišo slovenske socialne lirike (Mile Klopčič, Tone Seliškar, Ervin Fritz) ali avtoironije sodobnega literarnega stripa (Lucija in Damijan Stepančič), kot dom meščanskega realizma (Mira Mihelič), pripovednega ekspresionizma (Ludvik Mrzel), retrogardizma (Laibach) in sodobne pesniške govorice (Uroš Zupan, Veronika Dintinjana).
Trboveljska knjiga
Iz zbirke Filozofska knjižnica
O stvari mišljenja je eden ključnih spisov Martina Heideggra iz obdobja po njegovem obratu znotraj mišljenja biti, namreč obrata od mišljenja biti kot bivajočosti bivajočega k mišljenju biti kot dogodja. Gre za obrat, ki ga je Heidegger napovedal že v svojem glavnem delu Bit in čas. O stvari mišljenja, skupaj s poglavjem Čas in bit, velja za enega ključnih filozofskih del 20. stoletja. Oba sta vplivala in še vplivata ne samo na razvoj filozofije, ampak tudi na razvoj drugih humanističnih ved, na umetniško ustvarjanje ter celo na raziskovanja s področja fizike. Knjigo je prevedel akad. prof. dr. Tine Hribar.
O stvari mišljenja
Iz zbirke Razprave in eseji
Delo Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature je tretja knjiga avtorice ddr. Irene Avsenik Nabergoj o judovskem ljudstvu na temo njihove »zgodovine recepcije«, o čemer pričajo upodabljanje v ne-judovski kulturni produkciji, zgodovina antisemitizma ter lastni odzivi Judov na človeško stanje, ki so ga doživljali na docela svojevrsten način.
Značilnost te pomembne študije – pomembne ne le v slovenskem kanonu- je preučitev reprezentativnega konspekta pisanja o tej tematiki in pojasnjevalna predstavitev opaznih trendov. Poseben odmev na predmet te monografije ima poetizacija trpljenja, smrti in žalovanja, ne le v biblijskih psalmih, temveč tudi v poznejšem pisanju do konca dvajsetega stoletja. Obravnavani so teme in vidiki, povezani z osrednjo tematiko, kot so denimo mučeništvo, križarski pohodi, antisemitizem in pogromi, z nujno pozornostjo na holokavst in vse, kar mu je utrlo in utiralo pot.
V mednarodnih razmerah delo ddr. Irene Avsenik Nabergoj predstavlja neustavljivo silo prizadevanja za dialog in spravo med etničnimi skupinami, ki imajo za seboj grozljivo bilanco krivde. To pa pomeni še posebno spodbudo za intenziviranje dialogs med Judi in kristjani. Nova doba tega dialoga v razkrivanju tistega, kar nas združuje, pa bo glede na zgodovinsko obremenjenost toliko bolj prepričljiv simbol za iskanje dialoga v razmerju med vsemi narodi
Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature
Iz zbirke Slovenske pokrajine
Slovenska Istra I je prva od dveh knjig, ki v prispevkih uglednih avtorjev in s pomočjo dragocenega slikovnega gradiva osvetljuje naravoslovne vidike tega prostora. Del, posvečen neživi naravi, obravnava geografske in klimatske značilnosti pokrajine, kamninsko podlago in njeno strukturo. Poglobljeno je predstavljena tudi izjemna vrstna pisanost rastlinstva in živalstva na kopnem in v morju. Iz prizadevanja, da bi bili antropogeni vplivi na naravo čim manjši, je knjigi dodano sklepno poglavje v razmislek in spodbudo bralcu za sonaravno bivanje. Knjigi, ki so jo uredili prof. dr. Jernej Pavšič, akad. prof. dr. Matija Gogala in mag. Andrej Seliškar, bo sledil drugi del, ki bo ponudil humanističen vpogled v to slikovito slovensko pokrajino.
Slovenska Istra
Ponatis Cankarjevih Tujcev
Tujci, prvi roman Ivana Cankarja, ki je izšel leta 1901 pri Slovenski matici, je do določene mere avtobiografsko delo, saj v osrednji zgodbi umetnika Pavleta Slivarja prepoznamo Cankarjevo usodo na Dunaju. V domačem okolju kipar Slivar nima priložnosti, da bi se preživljal z umetnostjo, zato gre na Dunaj. A tudi tam se ne znajde. Kljub temu, da se zaljubi in poroči ter občasno opravlja nekatera dela, ga povsod spremlja občutek odtujenosti, saj okolje od njega zahteva konformistično prilagoditev njegovega estetskega čuta. Temu pa se Slivar noče odreči. Ne želi se prilagoditi, ostaja drugačen, tuj, zato se na koncu povsem osami in stori samomor. (Iz Matičine predstavitve knjig).
Ponatis Tujcev Ivana Cankarja
Marijan Zlobec