ZGK “Komedija” iz Zagreba prihaja na 68. Ljubljana Festival z Grofico Marico


V času pandemije novega koronavirusa se je v kulturnih ustanovah marsikaj dogajalo, kar pa je ostajalo očem skrito, saj javnih nastopanj ni bilo. Potekal pa je študij, različne priprave in dela, povezana s predstavami, pri nas največ v Ljubljani in Mariboru. Nekdo je zapisal:”Komaj čakam, da bom spet na odru!” Kot sem že objavil, bo program 68. Ljubljana Festivala presenetljivo bogat. Nekaj odpovedi (kot Boljšoj teatra iz Moskve in kitajskega orkestra) sem že objavil, ni pa menda že povsem zanesljiva odpoved nastopa slavne violinistke Anne Sophie Mutter, ki naj bi tokrat sploh prvič prišla k nam. Je pa nekoč nastopila s Slovensko filharmonijo na mednarodnem festivalu v Evianu, ko so naš orkester zelo na hitro pridobili, da je zamenjal nekega ameriškega po libijski sestrelitvi njihovega potniškega letala in je ameriški predsednik prepovedal vsakršna gostovanja po svetu. Je pa direktorju in umetniškemu vodji Darku Brleku uspelo pridobiti dolgoletno nekdanjo sodelavko in gostjo Festivala Ljubljana.

groficamarica-3

Prizori iz Grofice Marice, fotografije ZGK/Novković

ZGK Komedija iz Zagreba obudila Grofico Marico

Gledališče ZGK “Komedija” iz Zagreba je po dvajsetih letih obudilo opereto Grofica Marica, tokrat v režiji Ozrena Prohića in adaptaciji Lade Kaštelan. Grofica Marica je ob Knjeginji čardaša, ki je bila na Ljubljana Festivalu že izvedena, najbolj poznana opereta Emmericha Kálmána in je eden od vrhuncev tega žanra.

groficamarica-4

Premierno je bila izvedena leta 1924 na Dunaju, njena uprizoritev pa je trajala kar šest ur in pol, saj so morali nastopajoči zaradi navdušenega aplavza občinstva stalno ponavljati že izvedene točke, kot je bilo takrat v navadi.

groficamarica-68

Zgodba govori o samostojni, bogati, lepi in duhoviti grofici, ki se želi rešiti nadležnih snubcev, ki jo osvajajo zaradi njenega bogastva. Da bi lahko v miru uživala življenje, medtem ko čaka na pravo ljubezen, si izmisli namišljenega zaročenca, vendar dogajanje ne poteka po njenih načrtih.

groficamarica-7

Opereto, ki aludira na »dunajsko opereto«, sestavljajo bogata melodika, valčki, ansambelske scene in obsežen večdelni finale, pri čemer ima precej pomembno vlogo tudi ples.

groficamarica-24

Zagrebško mestno gledališče Komedija je Grofico Marico postavilo na oder že četrtič in je ena od njegovih najuspešnejših uprizoritev, ki si jo je od prve postavitve leta 1954 ogledalo več kot 150 tisoč gledalcev. Sedanja predstava je doživela premiero v Zagrebu lani.

groficamarica-96

Avtorji predstave: nemški libreto Julius Brammer in Alfred Grünwald, adaptacija libreta in dramaturginja Lada Kaštelan, dirigent Krešimir Batinić, režiser Ozren Prohić, koreografija Blaženka Kovač Carić in Leo Mujić, kostumografija Mirjana Zagorec, scenografija Irena Kraljić, oblikovanje luči Ivan Štrok in Martin Šatović, zborovodja Davor Kelić.

groficamarica-69

Nastopajoči: Grofica Marica sopranistka Sandra Bagarić ali Darija Auguštan, knez Moritz Dragomir Populescu baritonist Ervin Baučić, baron Koloman Zsupan tenorist Dražen Bratulić ali Goran Malus, grof Tassilo iz Endrödy-Wittenburga tenorist Filip Hozjak ali Žiga Kasagić, Liza, njegova sestra, sopranistka Danijela Pintarić ali Lucija Jelušić, Karl Stefan Liebenberg basist Zlatko Ožbolt, kneginja Božena Guddenstein zu Chlumetz altistka Dubravka Ostojić, veliki knez v njenem spremstvu Damir Lončar ali Vid Balog, ciganka Manja sopranistka Zorica Antonić ali Kristina Habuš, Čeko Željko Duvnjak… Orkester, zbor in balet ZGK „Komedija“. (7. julija, SNG Opera in balet Ljubljana).

groficamarica-9

Gledališke predstave slovenske produkcije

Bergerjeva Talka po drami Paula Claudela

Paul Claudel je bil eden najpomembnejših francoskih literatov 20. stoletja. Pisec simbolističnih dram v verzih je večino pozornosti posvečal vprašanjem katolicizma, eksotizma in ljubezni. Jacques Lacan, francoski psihiater in psihoanalitik iz 20. stoletja, je s svojimi teorijami in pogledi vplival na vodilne francoske intelektualce šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Uprizoritev Anton Podbevšek Teatra združuje Claudelovo Talko in Lacanov Komentar trilogije Coûfontainov Paula Claudela (v prevodih Igorja Lampreta in Alenke Zupančič). Claudelova Talka je drama o paradoksu izsiljene izbire, implicirane v ideoloških nosilcih, državi, cerkvi, razrednem boju, ljubezni in denarju. (10. julija, Preddverje Križank)

Livija Pandur nadaljuje delo Tomaža Pandurja

Za vse ljubitelje gledališča bo 27. avgusta na sporedu gostovanje Gledališča Marina Držića iz Dubrovnika z Evripidovo dramo Alkestida v režiji Livije Pandur. Delo velja za najstarejšo ohranjeno antično tragedijo dramatika Evripida in obravnava številne teme, aktualne za čas, v katerem živimo, zato ga uprizarjajo po vsem svetu. »Predstava govori o izgubi, samoti, o tisti slavi, zaradi katere grški junaki postanejo nesmrtni, in za nas je nesmrtna tudi Alkestida prav zaradi svojega žrtvovanja,« pravi režiserka, pri čemer poudari, da sta s priznano hrvaško dramaturginjo Lado Kaštelan uspešno sodelovali. V glavni vlogi Alkestide nastopa Katarina Stegnar, ki je med drugim članica ansambla Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani. Livija Pandur meni, da se morajo v gledališču vse vloge dopolnjevati, zato je k sodelovanju povabila svoje stalne gledališke partnerje: scenografa Svena Jonkeja, glasbeni duet Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) in fotografa Aljošo Rebolja. (27. avgusta, Preddverje Križank)

Premierno na letošnjem poletnem festivalu

Vznemirljiv dramski tekst Wajdija Mouawada Vsi ptice je po svetu zaslovel v prejšnji sezoni, premierno bo predstavo izvedel Mini teater. Kanadski avtor libanonskega rodu, ki živi v Franciji, v družinski sagi o judovski družini z mednarodnimi koreninami izpostavlja Drugega kot absolutno idejo. Iz globine zgodovine vznikne lik muslimanskega diplomata, ki je ujet in izročen papežu kot darilo ter prisiljen preiti v katoličanstvo. Vsi ptice je triler, aktualna politična uganka in čustveno nabita ljubezenska zgodba, ki v metaforični sliki človeštva kot planeta z vsemi pticami poskuša narediti korak dlje v izpraševanju vesti o vojni odgovornosti. Ivica Buljan se z gledališko režijo ukvarja od leta 1995 in režira tako v Sloveniji, rodni Hrvaški kot številnih evropskih državah. Za svoje delo je večkrat prejel mednarodne gledališke nagrade: je nagrajenec Borštnikovega srečanja, Prešernovega sklada in prejemnik francoskega viteza reda za umetnost in leposlovje. Od leta 2019 je direktor Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. (2. septembra, Preddverje Križank)

Peta akustika na Peklenskem dvorišču Križank

Peklensko dvorišče bo s svojim magičnim in intimnim okoljem prizorišče zdaj že tradicionalnega poletnega akustičnega Domiceljevega koncerta na ljubljanskem festivalu. Peta akustika bo resnično že peta tovrstna predstavitev začetnika slovenskega kantavtorstva, ikone Tomaža Domicelja. Nadaljevanje dosedanjih nastopov, imenovanih Čista akustika, bo tako nov povzetek njegovih najzanimivejših ubesedenih skladb kakor tudi svež pristop do nekaterih njegovih povsem instrumentalnih izvedb. K temu bo s svojo improvizatorsko ustvarjalnostjo zagotovo veliko prispeval tokratni Domiceljev gost, revirski harmonikar Jure Tori. Tori je najširšemu občinstvu znan predvsem kot član folk rock skupine Orlek in je v svoji pisani karieri nastopal že na petih celinah, v številnih prestolnicah in na zelo pomembnih prizoriščih. Z lastnimi posnetimi projekti pa je harmoniko raztegnil od folklorne glasbe prek klasike in poezije do tanga. Na Peti akustiki tako ne bo manjkala tudi kakšna izvirna skladba izpod peresa Jureta Torija, ki je sicer lahko znana z njegovih albumov in nastopov, prvič pa bo zazvenela v duetu harmonika-akustična kitara. (3. julija, Peklensko dvorišče).

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: