Netopir in Nabucco na Kongresnem trgu na 68. Ljubljana Festivalu


68. Ljubljana Festival bo, kot vidimo ob prvi in upajmo dokončni predstavitvi programa, ponujal veliko več, kot so kazale razmere spričo pandemije koronavirusa in se ni vedelo, kaj se bo dalo izpeljati in česa ne. Letos bo rekordno število prireditev na Kongresnem trgu, kar predstavlja varnostni ukrep pred možnim nadaljevanjem epidemije, hkrati pa poteka vse na zraku, kjer je manj možnosti okužbe in več prostora za distanco, kot na primer v Cankarjevem domu, kjer lahko 1500 ljudi predstavlja potencialno nevarnost za širjenja koronavirusa. Čemu bi tvegali, če ni potrebe. Zunaj se da hitro ukrepati, v dvorani pa precej manj.

DST_0331 (2) (1600x1067) (1200x800) (1)

Direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek na tiskovni konferenci, foto Festival Ljubljana

Operetni biser dunajskega kralja valčkov

Na Kongresnem trgu bo 6. julija v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Maribor na sporedu Straussova znamenita opereta Netopir (Die Fledermaus). Kompleksna in zato toliko bolj zanimiva zgodba o intrigah, prešuštvu, visokoletečih ambicijah in na videz brezskrbni zabavi v razkošnih kostumih je nedvomno eden izmed najžlahtnejših operetnih biserov dunajskega kralja valčkov Johanna Straussa ml., ki je po vsem svetu dosegla že več tisoč uprizoritev.

_MG_428_b

Straussov Netopir v Mariboru, fotografije SNG Maribor

V režiji Stanislava Moše, direktorja Mestnega gledališča v Brnu, dramskega in glasbenega režiserja, pisca glasbenih besedil in libretista, bodo nastopili solisti in gostujoči solisti opernega ansambla iz Maribora skupaj z orkestrom pod vodstvom Simona Robinsona.

_MG_422_b (1)

Martin Sušnik

Zasedba: Gabriel von Eisenstein: Martin Sušnik, Rosalinda, njegova ženaAndreja Zakonjšek Krt, Adela, Rosalindina sobarica: Petja Ivanova, Frank, upravnik zapora: Sebastijan Čelofiga, Alfred, učitelj petja: Tim Ribič, Dr. Falke, notar: Jaki Jurgec, Dr. Blind, odvetnik: Dušan Topolovec, Princ Orlovski: Dada Kladenik, Ida, Adelina sestra: Mojca Potrč, Ivan, prinčev sluga: Bojan Hinteregger, Frosch, ječarVojko Belšak. (6. julija, Kongresni trg).

_MG_423_b

Netopir

Slovita Verdijeva opera Nabucco v izvedbi Ljubljanske opere SNG

Opera Nabucco je široko prepoznavna in priljubljena. Mladi italijanski skladatelj Giuseppe Verdi je s svojo tretjo opero, ki so jo izvedli v milanski Scali, dosegel triumf, s katerim si je tlakoval pot do svetovne slave in vpisa v zgodovino glasbe. Lepota te opere temelji na ekspresivnih recitativih, ki se iztekajo v lirične arije in ansamble. Najvidnejšo vlogo pa ima prav zbor. Starozavezna biblijska zgodba o osvoboditvi Hebrejcev izpod babilonskega suženjstva je Verdija tako navdihnila, da je na besedilo Temistocla Solere ustvaril popolno prispodobo in takrat aktualno sliko o usodi svojega naroda, ki se je boril za osvoboditev izpod jarma habsburške monarhije. To je vplivalo, da je Verdi nehote (ali hote) postal simbol narodovega prebujenja in združevanja. Manj je znano, da je prvi premier Združenega kraljestva Italije Camillo Cavour povabil Verdija, da bi v njegovi vladi postal minister za kulturo, kar pa je skladatelj zavrnil. V SNG Opera in balet Ljubljana je bila opera Nabucco prvič uprizorjena leta 1959, ponovno pa ob stoti obletnici skladateljeve smrti, leta 2001.

nabucco3net (2)

Elena Dobravec in Branko Robinšak, foto SNG Opera in balet Ljubljana

Operni ansambel SNG Opera in balet Ljubljana, dirigent Gianluca Marciano, režiser in scenograf Detlef Soelter.

Zasedba: Nabucco: Marko Kobal, Ismaele: Branko Robinšak, Zaccaria: Riccardo Zanellato, Abigaille: Dragana Radaković k. g., Fenena: Elena Dobravec, Véliki duhoven: Zoran Potočan, Abdallo: Rusmir Redžić , Anna: Sandra Vidovič Mlakar

(20. avgusta, Kongresni trg)

6112Falling Angels, fotografije SNG Maribor/Tiberiu Marta

Svetovni vrh med baletnimi koreografi

Baletni triptih sodobnih koreografij Falling Angels bodo na letošnjem festivalu na odru Kongresnega trga izvedli plesalci Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Vse tri koreografije – Falling Angels Jiřija Kyliána, Handman Edwarda Cluga in Left Right Left Right Alexandra Ekmana – so v zvrsti sodobnega baleta, nastale pa so za Nizozemsko plesno gledališče (NDT). Plesalci so izpostavljeni velikemu izzivu izvedbe načrta vseh treh koreografov, sinhrono sodelovanje pa dosega izjemen rezultat – delujejo igrivo, vendar je mehanizem, ki jih poganja, izpopolnjen in vojaško natančen.

Left-Right_02_pr

Left Right Left Right

Umetniški vodja mariborskega Baleta SNG Edward Clug, slovenski plesalec in umetnik romunskih korenin, postaja eden najbolj zaželenih sodobnih koreografov na prestižnih odrih Evrope in sodi med sam vrh največjih koreografov in baletnikov po svetu. Tudi njegove mariborske predstave – od Tanga do Peera Gynta, od Radio&Juliet do Posvetitve pomladi – so gostovale in še gostujejo po vsem svetu. Za svoje umetniške dosežke je prejel več državnih in mednarodnih nagrad, med drugim nagrado Prešernovega sklada leta 2005, leta 2008 pa Glazerjevo listino. Predstava bo 13. julija na Kongresnem trgu.

Handman_05_b

Handman

Duo Claripiano

Duo Claripiano sestavljata pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja, ki ju ljubezen povezuje v glasbi in zasebno, kar se zrcali v njunih bleščečih izvedbah, polnih ljubezni in ponotranjene občutenosti. Glasbenika, zaposlena v Slovenski filharmoniji, sta Claripiano ustanovila leta 1994 ter doma in v tujini nanizala vrsto odmevnih koncertov in uspešnih projektov ter ustvarila bogato diskografijo, v kateri izstopajo dela slovenskih skladateljev; z njimi se predstavljata po svetu. Slovenski skladatelji so ju imenovali za ambasadorja slovenske glasbe. Diplomirala sta na ljubljanski Akademiji za glasbo in magistrirala na Univerzi Mozarteum v Salzburgu. Posebno noto pa so njunemu ustvarjanju dodali fagotist Božidar Tumpej, skladatelj Ivo Petrić in pianist Anthony Spiri, slednji na Visoki šoli za glasbo v Kölnu. Klarinet in klavir bosta ob tej priložnosti zazvenela v dveh vrhunskih stvaritvah R. Schumanna in A. Berga z železnega repertoarja ter priredbi Mahlerjevih orkestriranih pesmi iz različnih opusov, ki so poseben izziv samo za dva izvajalca. Tri skladbe slovenskih skladateljev treh generacij Lipovška, Lebiča in Vulčeve zaznamujeta odličnost in pripadnost vokalu, ki ga tokrat prepuščajo klarinetu.(11. avgusta, Viteška dvorana Križank)

DST_0354 (1200x800) (1)

Tiskovna konferenca Festivala Ljubljana

Kontrabasist Božo Paradžik ob klavirski spremljavi Hansjacoba Staemmlerja

Božo Paradžik, rojen leta 1969 v Zagrebu, je diplomiral na Akademiji za glasbo v Pragi v razredu Jiříja Hudeca. Od leta 2000, ko je izdal solo debitantski CD pri založniški hiši EMI, je ustvaril impresivno solistično kariero in postal eden mednarodno najuglednejših in najbolj iskanih solo kontrabasistov. Kot komorni glasbenik sodeluje z najsijajnejšimi instrumentalisti našega časa, pred tem je kot član različnih orkestrov igral pod taktirko najpomembnejših dirigentov. Izjemno znanje predaja tudi na mlajše generacije. Od leta 2010 je docent za kontrabas na Visoki šoli za glasbo v Luzernu, poučeval je tudi na glasbenih akademijah v Amsterdamu, Detmoldu, Freiburgu im Breisgau in Lozani. Paradžikov široki repertoar sestavljajo predvsem dela od zgodnjega klasicizma do pozne romantike. Na klavirju ga bo spremljal Hansjacob Staemmler, ki je bil še kot študent na Visoki šoli za glasbo Hannsa Eislerja v Berlinu pianist Ansambla solistov Berlinske filharmonije. Študij je v Berlinu opravil pod mentorstvom Georga Save in ga zaokrožil na mojstrskih tečajih pri Danielu Barenboimu in Menahemu Presslerju. Danes spremlja številne znane glasbenike in solopevce po vsem svetu. (12. avgusta, Viteška dvorana Križank).

Tartinijeve note in nežni toni violine

Črtomir Šiškovič velja za enega boljših violinistov v izvedbah Tartinijevih del, že več kot dvajset let se pozorno posveča izvajanju baročne glasbe in ustvarjalnosti Giuseppeja Tartinija ter njegovih učencev. Bil je prvi violinist priznanega slovenskega godalnega kvarteta Tartini, s katerim je za izstopajoče umetniške dosežke leta 2001 prejel nagrado Prešernovega sklada. Nastopa kot solist, izvaja glasbo iz baročnega obdobja pa vse do sodobnosti, s poudarkom na glasbi slovenskih primorskih skladateljev. Večkrat smo mu prisluhnili tudi že na Ljubljana Festivalu, zaigral bo tudi letos, in sicer 13. avgusta v Viteški dvorani Križank.

(se nadaljuje)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: