Latinska Amerika še sredi pandemije


Pandemija novega koronavirusa v Latinski Amerik očitno še ni dosegla svojega vrhunca. Rezultati ali statistika je še vedno zelo slaba. Najbolj nazorno se to kaže v Braziliji. Pred časom sem pisal, da je po številu okužb na šestem mestu, potem je prišla na četrto, tretje, sedaj pa je že prehitela Rusijo in je na drugem mestu za ZDA. Zadnji podatki govore o 375 tisoč okuženih in 23 tisoč mrtvih.

Pal DSCN5228

V Latinski Ameriki novega vala mednarodnega turizma še nekaj mesecev ne bo, foto Marijan Zlobec

V več državah poročajo o hudih polemikah, nemirih in protestih, tudi v Ekvadorju, kjer sem še vedno v karanteni, le da so policijsko uro omilili in jo pomaknili od 14. na 21. uro. Poročajo pa o protestih 2000 ljudi v Quitu, pa tudi v Guayaquilu, a sam tega nisem videl, saj je za tujca v državi bolje, da se ne približuje množici.

Glavna dilema je, kako obdržati gospodarstvo aktivno, kljub izgubi delovnih mest in upadu proizvodnje. Ekvador je že utrpel osem milijard dolarjev izgub. Zadnji podatki govore o že 37.656  okuženih in 5276 mrtvih, kar je nepredstavljivo, če pomislim, da sem 13. marca tu poročal le o nekaj deset okuženih in dveh umrlih. Podobno je sosednji Peru že presegel sto tisoč okuženih in odpade vsakršna pomisel, da bi v takih razmerah odpotoval tja, tako kot sem imel v načrtu 20. marca.

Žal sem opazil, da je v Sloveniji še zelo veliko ljudi, ki trdijo, da pandemije sploh ni. V resnici pa ni samo ena, ampak jih je več. Zdravstveno smo očitno že precej ukrotili, sedaj pa je na vrsti gospodarska, družbeno – javna, ki se z eno besedo tiče preživetja in delovanja države do prihodnje pomladi. V Braziliji na primer govorijo, da lahko nastopi lakota že po enem mesecu, saj 210 milijonov ljudi ni lahko nahraniti. Podobno v Ekvadorju s 17 milijoni ali Peruju s 34 milijoni, kaj šele v Kolumbiji s 50 ali Mehiki s 130 milijoni. Lažje se bodo izvlekle nekatere manjše države, kot so Nikaragva, Honduras, Salvador, Kostarika, Gvatemala, manj Panama ali vseskozi ogrožena Venezuela, v katero pa se vračajo množice, ki so kot emigranti ostale v drugih državah na cesti in brez denarja. Zelo slabo je v Čilu, nekoliko bolje v Argentini, Boliviji, Urugvaju in Paragvaju.

V Mehiki je okuženih okrog 70 tisoč ljudi, umrlo pa jih je že 7.633, v Peruju je okuženih nad sto tisoč ljudi, umrlo jih je 3.629, v Čilu je okuženih nad 74.000 ljudi…

Zdravstveni strokovnjaki vrhunec pandemije nenehno prestavljajo, tako kot mednarodni letalski promet. Lokalni se bo v Ekvadorju sprostil prvega junija, delno tudi mednarodni, zlasti za letala iz ZDA in Mehike, a napovedujejo strogo zdravstveno kontrolo, ker so v zadnjih dneh imeli dva zelo slaba primera: dva okužena Ekvadorca sta prišla s humanitarnim letom iz ZDA, kar 20 pa iz Mehike.

Trenutna oskrba s hrano je v Ekvadorju še zelo dobra, a tu prave zime, proti kateri sicer gremo, itak ni. Je pa jasno, da nobena država hrane ne bo izvažala, če jo sama potrebuje.

Kako Slovenija v tem smislu misli in načrtuje do prihodnje pomladi, ne vem. Zima bo dolga osem mesecev. Manjka mi javno obelodanjena strategija celotnega vladnega gospodarskega sektorja. Državne rezerve je treba napolniti dokler je še čas, oziroma hrano še mogoče dobiti, še raje pa rezerve povečati.

Padec gospodarske rasti bo povsod večji, kot objavljajo sedaj. V Braziliji so v korist državnega gospodarstva pripravljeni žrtvovati več (zdravja), kot na primer v Ekvadorju, a se tudi tam nenehno prepirajo in posamezne države s svojimi guvernerji ubirajo svoja pota in sprejemajo svoje režime ali odločitve.

Ekvador ima sistem semaforjev, kar pa veliko ne pomaga, saj so skoraj v vseh okrožjih še vedno razmere za rdečo luč, nekatera pa počasi dobivajo oranžno. Kdaj bo država v zelenem, ne napoveduje nihče, morda čez tri mesece. V državi je veliko socialne pomoči, a ta se kot veste hitro izčrpa. Desettisoči nimajo niti en dolar za hrano na dan. To pa pomeni dve žemljici (30 centov) in liter cenenega mleka (75 centov), a ne v tetrapaku.

V Sloveniji pogrešam več skromnosti in samorefleksije o tem, kje dejansko smo in kakšen je celotni položaj v Evropi in svetu. Najmanj koristen pri tem je nenehni prepir. Celo iz Ekvadorja se mi to kaže kot popolnoma nezrelo, kot da bi bila vsa država še v otroškem vrtcu.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja