Objava spominskega zapisa ob dnevu zmage, to je 75. obletnici 9. maja 1945 – 9. maja 2020, in ob tem še spominske razstave ob 50. obletnici smrti slikarja Gojmirja Antona Kosa v Galeriji Antikvitete Novak na Jurčičevem trgu v Ljubljani, je vzbudila velik interes za ogled umetnikovih slik. Kot je sporočila kuratorka doc. dr. Ines Babnik, je bil odziv izjemno dober, zato so se odločili razširiti nabor predstavljenih del in nastala je nova in bistveno večja razstava.
Gojmir Anton Kos – Akt s slamnikom, 1956
V Galeriji Antikvitete Novak torej pripravljajo razstavo ob 50. obletnici smrti Gojmirja Antona Kosa, ki bo na ogled med 22. in 31. majem. Zaradi trenutnih razmer slovesne otvoritve razstave ne bo, bodo pa organizirali strokovna vodstva za manjše skupine, ob predhodnih najavah.
Gojmir Anton Kos – V ateljeju, 1968
Kot rečeno, mineva kar pol stoletja od Kosove smrti (22. maja 1970). Predstavljena bodo dela, ki segajo od intimnih pogledov v žensko toaleto do veselega druženja v naravi, od dostojanstvenih portretov do premišljenih tihožitji, od zmagoslavno vzklikajoče množice pod Ljubljanskim gradom ob osvoboditvi s prepoznanim likom Borisa Kidriča, in drugih reprezentativnih portretov, do mladostno igrivih podob deklet in dečkov, od oprijemljive sončne krajine do cvetočih in pripovednih tihožitij, od slovesnega historičnega motiva do pretanjeno občutenih aktov in radožive podobe samega avtorja.
Gojmir Anton Kos – Velika dama – Ruža Skaberne
Slikarjeva naklonjenost figuri je vidna v portretih in aktih. Reprezentativni portreti, ki jih je slikar tako mojstrsko ustvarjal, so imeli dostojanstveno držo. Slednja in slikarjeva sposobnost ujeti individualnost portretiranca, dajeta Kosovim portretom posebno prepoznavnost (kot je to videti na portretih družine Heinihar in gospe Skaberne).
Gojmir Anton Kos – Hiše v soncu, 1968
Ko je slikar upodabljal svoje modele, je spretno uporabil barvo, ki je gradila sliko in figuro. Barva je bila za Kosa bistvenega pomena in je zanj v slikarskem jeziku predstavljala svojevrstno igro. Barvo je Kos uporabljal kot impresionisti; nanašal jo je s širokimi potezami čopiča in lopatice. Ob tem je volumen barvnega nanosa dobival že kubistične razsežnosti in dajal poseben lesk in plastičnost sliki, predvsem pa je slikar na ta način ustvarjal (impresionistični) vtis, ki se na določeni razdalji sintetizira v očesu in ustvarja čudovito podobo.
Gojmir Anton Kos – Tihožitje z ribami, 1936
Njegove figure so zato žive, polne dinamike in umetniškega zanosa. Takšne so podobe otrok, deklic nemirno sedečih na stolu (Počivajoča I.; Počivajoča II; Deček; itn.).
Gojmir Anton Kos – Počivajoča II, 1942
Žive so tudi podobe figur v ambientih, četudi so predane neki mirni dejavnosti (Dekle pod oknom; V ateljeju).
Gojmir Anton Kos – Počivajoča I, 1942
Umetniškega zanosa so polni tudi ženski akti, kjer se iz navadno z redkimi elementi naznačenega prostora izvije oprijemljivo žensko telo (Akt pri oknu; Akt s slamnikom; Pri toaleti). Barva, svetloba, kompozicija in barvni nanosi aktu dajo mesenost in estetsko erotiko, ki nas vabi, da občudujoče zremo v naslikano podobo.
Gojmir Anton Kos – Pri toaleti, 1927
Kosovo slikarstvo so že v šestdesetih letih 20. stoletja opisali kot »poezijo obstajanja«. Kosovo upodabljanje je bilo namreč realno, brez odvečnih detajlov, vsak predmet si je v delu ustvaril svoj kozmični prostor in slike je prevevala usklajenost in uravnoteženost. To je najlepše opaziti pri tihožitjih (Tulipani, Tihožitje s cvetačo, Tihožitje z ribami itn.). V njih je ustvarjal prijeten svet, ki je stopal po robovih realnega in ga je slikar v poznih letih poskušal tudi prestopiti.
Gojmir Anton Kos – Portret dečka, 1956
Ob opazovanju Kosovih del se nam razkrije še ena posebnost – radost. Umetnik je ustvarjal v težkih časih, v medvojnemu obdobju ter letih po drugi svetovni vojni. Družbena klima v marsičem ni bila pozitivno nastrojena, a njegova dela nas pogosto presenetijo z veseljem, ki ga začutimo ali prepoznamo na slikah.
Gojmir Anton Kos – Počitek na prostem III, 1944
Prav poseben primer je serija slik Počitek na prostem, ki izvira iz Velikega piknika (1924) in predstavlja enega od mejnikov v njegovem slikarstvu. K temu motivu sproščene družbe, ki uživa ob druženju v naravi, se je umetnik vrnil dvajset let kasneje – v času druge svetovne vojne (1943 in 1944).
Gojmir Anton Kos – Počitek na prostem III, skica, 1944
V teh delih je mogoče prepoznati umetnikovo nostalgično spominjanje na prijetne mladostne dni in iskanje zavetja v svetu umetniške svobode.
Gojmir Anton Kos – Šopek, 1962
Kosove slike nam tako govorijo, da je bil slikar veselega značaja – najbolj o tem priča kar njegova lastna podoba (Avtoportret), ki krasi tudi vabilo na razstavo njegovih del v Galeriji Antikvitete Novak.
Gojmir Anton Kos – Vinko Heinihar, 1943
O umetnikovi pretanjeni sposobnosti prikazati svet okoli nas in figure, ki ga zapolnjujejo, predvsem pa o avtorjevi radostni naravi, se boste najbolj prepričali ob obisku razstave. (Iz spremnega in predstavitvenega teksta dr. Ines Babnik)
Gojmir Anton Kos – Avtoportret, 1928
Nekatere Kosove slike bodo poznavalcu že znane (so bile objavljene), druge pa bodo popolnoma nove. V galeriji so hvaležni mnogim zasebnim zbiralcem, ki so jim posodili dela. Z njihovo pomočjo je nastala nadvse zanimiva, zgovorna in pomembna razstava skupaj kar tridesetih slik, ki velikega slovenskega slikarja vračajo v spomin, še posebej mlajšim generacijam.
Gojmir Anton Kos – Franc Heinihar mlajši, 1943
Gojmir Anton Kos – Pri toaleti, 1926
Marijan Zlobec
En odgovor na “Trideset slik v spomin na Gojmirja Antona Kosa”
super franci! hvala za lep preklop na dusno hrano, cvetka