Srbski modernizem 1880 – 1950 gostuje v Narodni galeriji


V Narodni galeriji predstavljajo izbor umetnin iz obdobja med letoma 1880 in 1950 iz ene izmed najuglednejših in najbogatejših likovnih zbirk v Srbiji, Galerije Srbske matice iz Novega Sada.

GMSU3912.jpg

Pavle (Paja) Jovanović, Ranjeni Črnogorec, 1882, olje, platno, 109 x 189 cm

Gre za izbor 86 slik in kipov 38 najvidnejših umetniških imen, predstavnikov srbskega modernizma – med njimi so Paja Jovanović, Uroš Predić, Đorđe Jovanović, Nadežda Petrović, Petar Dobrović, Sava Šumanović in Milan Konjović.

GMSU1438.jpg

Vasa Eškićević, Terme cesarja Dioklecijana, 1916, olje, lesonit, 21,4 x 24,5 cm

Razstava izpostavlja tudi povezave med srbskimi in slovenskimi likovnimi ustvarjalci. Likovna umetnost ves čas deluje povezovalno, po ustanovitvi Kraljevine SHS pa je bilo še posebej intenzivno in sodelovanje je postalo institucionalizirano. V Narodni galeriji že desetletja sodelujejo s srbskimi umetnostnimi inštitucijami in gostovanja razstav so po drugi svetovni vojni redno potekala v obeh smereh. Izjemna odmevna je bila velika razstava Antona Ažbeta in učencev njegove münchenske likovne šole pred tremi desetletji v Beogradu, tokratna razstava v Ljubljani pa prinaša sistematski pregled srbskega zgodnjega modernega slikarstva in plastike.

GMSU0894.jpg

Sava Šumanović, Koncert v naravi, 1925, olje, platno, 161 x 129 cm

Razstava Srbski modernizem 1880—1950. Zbirka Galerije Srbske matice, Novi Sadbo na ogled od 30. januarja do 3. maja 2020. Odprtje razstave bo v sredo, 29. januarja, ob 19. uri. Zbrane bo nagovoril minister za kulturo in informiranje Republike Srbije, Vladan Vukosavljević, razstavo ša bo odprl minister za kulturo Republike Slovenije, mag. Zoran Poznič.

GMSU1842 (3).jpg

Uroš Predić, Starejši brat uči mlajšega stati, 1878 akvarel, gvaš, papir (na kartonu), 13,2 x 18,8 cm

Podrobneje o razstavi (iz Predgovora dr. Barbare Jaki h katalogu Srbski modernizem 1880–1950. Zbirka Galerije Srbske matice, Novi Sad)

“Po uspešni razstavi hrvaškega modernizma zdaj v Narodni galeriji gostimo srbsko umetnost časa med 1880 in 1950 iz Galerije Matice srpske, ene najuglednejših in najbogatejših likovnih zbirk v Srbiji. Predstavljamo 38 najvidnejših umetniških imen in 86 njihovih del, ki so sooblikovala nekdanji skupni politični prostor. Ta se danes zdi bolj razmejen in oddaljen kot kadarkoli.

GMSU7300.jpg

Nadežda Petrović, Pompeji, 1907, olje, karton, 13,2 × 9,8 cm

Hkrati z razstavami zadnjih let iz fonda Narodne galerije, ki smo jih združili pod naslovom Umetnost za nove dni (umetnine iz Vladne umetnostne zbirke), zaokrožamo časovno razgibano obdobje in geografsko povezan teren. Kot celota te razstave omogočajo pogled na bližine in razdalje likovnih tendenc predstavljenega obdobja.
Bolj kakor s hrvaškimi so bili slovenski ustvarjalci povezani s srbskimi kolegi, saj so na začetku 20. stoletja slovenski liberalci v prizadevanju za uveljavitev zahtev slovanskih narodov v okviru avstro-ogrske monarhije podpirali iskanje zaveznikov v širšem slovanskem okolju.

GMSU0186.jpg

Milenko Šerban, Pomlad na Fruški gori, 1933, olje, platno, 49,7 x 66,5 cm

Najintenzivnejše sodelovanje med jugoslovanskimi muzeji je potekalo še pred drugo svetovno vojno, ko je bila potreba po opredelitvi skupnega prostora najmočnejša in je likovna umetnost v tem smislu delovala povezovalno. Poleg poznanstev likovnih umetnikov še iz študijskih časov na Dunaju, v Munchnu ali Parizu je bil to eden od motivov za organizacijo razstave južnoslovanskih umetnikov leta 1904 v beograjski Veliki šoli v počastitev kronanja srbskega kralja Petra I. Skozi odnos med slogovno najbolj progresivno skupino slovenskih impresionistov in Nadeždo Petrović se je oblikovala nova paradigma, moderna umetnost, lahko bi jo celo povezali s skupnim imenom “jugoslovanski modernizem”. Ta se je utrjeval na skupinskih razstavah v regionalnih središčih in na tujem, promoviral idejo južnoslovanske kulturne in politične enotnosti, hkrati pa spodbujal nacionalno idejo v umetnosti na začetku 20. stoletja.

GMSU0109.jpg

Petar Dobrović, Margarita, 1928, olje, karton, 73 x 51 cm

Ustanovitev Kraljevine SHS je sodelovanje institucionalizirala, slovenski umetniki so začeli pogosteje razstavljati v Beogradu in srbski v Ljubljani, sredi dvajsetih let se je slovenska zgodovinska avantgarda povezala s srbskim zenitizmom, Jože Plečnik je bil povabljen na srbski dvor, Beograd kot središče pa je sploh privabljal vse številnejše umetnike. Nekateri so se tam tudi ustalili: že pred drugo vojno Edvard Stepančič in za nekaj let Lojze Dolinar, po vojni pa Majda Kurnik.

GMSU2254.jpg

Milan Konjović, Gospodar Toni, 1935,olje, platno, 80,7 x 64,5 cm

V Novi Jugoslaviji so v Beogradu postavili Muzej moderne umetnosti kot muzej nove kulturne, ne le politične prestolnice in v njem delno kot donacije in delno z odkupi zbrali tudi antološka dela slovenskih umetnikov; Marij Pregelj, denimo, je večino svojih del muzeju podaril.
Bolj ali manj politično motivirano je bilo tudi sodelovanje po osvoboditvi, k temu pa so pripomogle še osebne povezave muzejskih strokovnjakov, ne le umetnikov. Dolgoletna direktorica Narodne galerije dr. Anica Cevc (1926—2011) je svojo doktorsko disertacijo ubranila na beograjski univerzi. Sad njenega sodelovanja z mednarodno ugledno kustodinjo Narodnega muzeja v Beogradu in izvrstno poznavalko likovne umetnosti časa okrog 1900 dr. Katarino Ambrozić (1925—2003) je bila leta 1988 velika razstava, ki je predstavila Antona Ažbeta in učence njegove munchenske likovne šole, iz katere je izšlo nekaj najvidnejših imen “nove” srbske umetnosti, ki se je odvrnila od sakralnega kanona ikon in v likovno umetnost  vnesla nove vsebine. Dela nekaterih Ažbetovih učencev so na ogled tudi na tokratni razstavi, med njimi ima posebno mesto Nadežda Petrović, ki je tudi pozneje, ko se je iz Münchna že vrnila na Balkan, tesno sodelovala s slovenskimi impresionisti.

Gostovanja razstav so po drugi svetovni vojni redno potekala v obeh smereh, nekatere so nastale v partnerstvu s srbskimi kolegi. V Narodni galeriji so bile na ogled kopije srbskih srednjeveških fresk leta 1960 in srbske ikone tri leta pozneje. Razstava srbskega slikarstva 19. stoletja leta 1965 je imela za nasledek gostovanje Narodne galerije s slovenskim slikarstvom 19. stoletja v Beogradu leta 1967 in pozneje istega leta v Novem Sadu. V beograjski Narodni muzej so leta 1985 iz Ljubljane potovali tudi Tuji slikarji od 14. do 20. stoletja.
V Narodni galeriji smo hvaležni dr. Tijani Paljkovljević Bugarski, ravnateljici Galerije
Matice srpske, da je sprejela naše vabilo, prisluhnila našim predlogom in poskrbela za
nadaljevanje že utečenega sodelovanja obeh inštitucij, ki poteka na različnih področjih
muzejskega dela in je že obrodilo sadove. Verjamemo, da smo postavili dobre temelje
nadaljnjemu sodelovanju, izmenjavi znanja, umetnin in strokovnjakov.”

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja