Slovenska matica je zelo aktivno vstopila v novo leto, tako s svojim bogatim založniškim programov kot predavanji in gostovanji v tujini.
Dvorni svetnik dr. Reginald Vospernik, foto Marijan Zlobec
V januarju bosta izšli še preostali knjigi iz programa 2019, in sicer Slovenska Istra I, obsežni naravoslovni prikaz prostora med Kraškim Robom in Tržaškim zalivom, pri kateri je sodelovalo 50 vrhunskih strokovnjakov s področja žive in nežive narave. Delo obsega več kot 400 strani in vsebuje prek 600 fotografij in preglednic. To bo najcelovitejši prikaz Slovenske Istre, ki je načrtovan v dveh delih. Letos bo izšel prvi del, ki je posvečen neživi naravi, živalstvu in rastlinstvu Slovenske Istre, v drugem delu pa bodo prikazane zgodovina, umetnost, družbenogeografske teme in gospodarstvo te regije.
Akademik dr. Tine Hribar, foto Marijan Zlobec
Prav tako je tik pred izidom prevod Heideggrovega spisa O stvari mišljenja, ki ga je pripravil akademik prof. dr. Tine Hribar.
Dr. Erich Prunč, foto Wikipedija
Slovenska matica nadaljuje tudi s svojim prireditvenim programom Tako bo že v torek, 14. januarja, ob 18. uri nastopila v Slovenski čitalnici pri Štajerski deželni knjižnici, Kalchberggasse 2, v avstrijskem Gradcu.
Slovenska matica in Celovška Mohorjeva v Gradcu ter predstavitev sozaložniške izdaje Prunčevih Tihožitij in Besov
Predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič in njen podpredsednik Janez Stergar se bosta srečala s predstavniki Društva avstrijsko-slovenskega prijateljstva Gradec in jim predala knjižni dar. Na literarnem večeru, posvečenem dr. Erichu Prunču, bo avtorja in delo predstavil urednik zbirke Tihožitje in Besi dvorni svetnik dr. Reginald Vospernik. Večer bo obogatil pevski zbor Kluba slovenskih študentk in študentov v Gradcu.
Dogodek sodi v sklop prireditev, ki jih za promocijo slovenske znanosti v tujini podpira Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
Dr. Reginald Vospernik in podpredsednik Slovenske matice prof. Janez Stergar, foto Marijan Zlobec
Matičine prireditve se bodo nadaljevale že v sredo,15. januarja, ob 11. uri v dvorani Slovenske matice. SM napoveduje in hkrati vabi na strokovno predavanje dr. Satoshija Murayame s področja ekonomske in socialne zgodovine Zaposlitev, delitev dela po spolu, družbena in okoljska omrežja japonske kmečke družine
Predavatelj dr. Satoshi Murayama je profesor socialne, ekonomske in okoljske zgodovine na univerzi Kagawa na Japonskem. Njegova raziskovalna področja so družinska zgodovina, zgodovinska demografija in okoljska zgodovina, s posebnim poudarkom na upravljanju družbenega in človeškega kapitala v novem veku v Nemčiji in na Japonskem. Primerjalno raziskuje različno zgodovinsko gradivo, predvsem popise prebivalstva z dolgoročne prespektive. Doktoriral je na univerzi Justus Liebig v Gießnu leta 1990. Kot gostujoči raziskovalec je sodeloval z uglednimi ustanovami, Max-Planck-Institut für Geschichte iz Göttingena in z Institut für Physische Geographie v Freiburgu. Kot gostujoči profesor je med letoma 2002 in 2003 predaval na Freie Universität v Berlinu. Leta 2013 je bil sodelavec Centra za okolje in družbo Rachel Carson v Münchnu, kjer je raziskoval regionalno različnost v pogojih kmetovanja ter načine obvladovanja tveganj v primeru naravnih nesreč. V letih 2016 do 2018 je bil sodelavec Research Institute for Humanity and Nature na Univerzi v Kyotu, kjer je predaval in vodil izvajanje projekta o razmerju med naravo in kmetijskimi dejavnostmi
Dr. Satoshi Murayama
Predavatelj bo predstavil vsakdanje življenje japonskih kmečkih družin in njihov odnos oziroma vključenost v gospodarska in okoljska omrežja v njihovem naravnem habitatu. Voditelji šogunata Tokugawa (1603-1868) so vzpostavili sistem vaških občin. Ker je bila vas davčna enota, je bilo kmečko delo koordinirano z določeno vlogo posameznih kmetij. Vsak kmet je tako dejavno podpiral vaško avtonomijo. S tem sistemom je Japonska dosegla stabilno gospodarsko rast in razmeroma nizko družbeno neenakost v primerjavi z Evropo v zgodnjem novem veku. Kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo so bile temeljne dejavnosti gospodarskih in življenjskih skupnosti večine vasi. Nekatere vasi so se osredotočile na proizvodnjo riža zaradi davčnih obveznosti in prodajo na trgu, druge vasi so se usmerile v ribištvo in trgovino z ribjimi izdelki, gorske vasi so prisegale na proizvodnjo in trgovino z lesnimi izdelki. Šlo je za kompleksen sistem distribucije prevladujočih dejavnosti v razmerju do danosti naravnega okolja. V tem sistemu vaške ekonomije so po pomembnosti izstopale vasi za proizvodnjo riža, ki so bile izpostavljene poplavam zaradi nujne oskrbe z vodo in s tem povezanimi ukrepi za obvladovanje tveganj rednih povodnji.
Predavanje bo potekalo v angleščini, pospremljeno pa bo z uvodnim pozdravom, predstavitvijo avtorja, povzetkom predavanja ter debato v slovenskem jeziku.
https://marijanzlobec.wordpress.com/2019/09/25/tihozitja-in-besi-ericha-prunca-to-je-vsa-poezija/
Marijan Zlobec