Obisk Mitle ali Kraja mrtvih, znanega arheološkega najdišča, oddaljenega kakih 40 km od Oaxace po glavni panameriški cesti, ki vodi do Tehuantepeca, kakih 600 kilometrov južneje od Ciudad de Mexico, obiskovalcu prinese marsikaj zanimivega in novega o zgodovini predkolumbijske Srednje Amerike ai Mezoamerike, kot tam radi rečejo.
Mogočna in varna arhitektura, vse fotografije Marijan Zlobec
Najbolje je, če izbereš nedeljo in se odločiš ali za turistični avtobus ali pa za individualno pot, najraje v nedeljo, ker je v kraju Tlacolula pred Mitlo velik sejem.
Cerkev San Pedro so zgradili na severu iz ruševin poprejšnjih palač
V Mitli obstajajo dokazi o človeški naselitvi od začetka naše dobe. Pred izginotjem Monte Albana kot jedra moči, je Mitla postala zelo pomembno mesto v dolini, kjer je lokalno prebivalstvo, to je Zapoteki, predstavljalo središče politične in verske moči.
Sprehod po arheološkem parku in med agavami
Arheološko območje obsega pet sklopov spomeniške arhitekture: Grupo del Norte; Skupina stolpcev; Adobe ali skupina Kalvarija; Arroyo Group in Southern Group. Garniture Adobe ali Calvario in South, ki so bile zgrajene v prejšnjih časih, reproducirajo tradicijo trgov, obkroženih s palačami na ploščadami, v slogu Monte Albána.
Prikaz odkritih fresk je le na panojih v parku
Upravne stavbe in palače visokih likov se nahajajo v kompleksih Sever, Kolona in Potok. Za te palače je značilna arhitekturna uporaba velikih monolitov in njihovih okrašenih fasad z mozaiki različnih izvedb, uokvirjenih z deskami, elementi, ki so del bogate zapoteške arhitekturne tradicije, začete v Monte Albánu z močnimi teotihuakanskimi vplivi.
Palača bolj spominja na utrdbo
Zahodno od trenutnega prebivalstva Mitle je “La Fortaleza”, obrambno mesto, ki so ga obzidali Zapoteki, da bi branili svoje mesto pred možnimi vpadi. V bližini Mitle se nahaja mesto ” Hierve el agua”, ki ga obiskujejo Zapoteki.
Ena izmed kakih trideset fotografij fresk na panojih
Gradnja tega arhitekturnega kompleksa je vključevala globoko poznavanje arhitekture, inženiringa in astronomije, graditelji so imeli estetski čut in veliko sposobnost kamnoseštva. Zaključek fasad in tal je bil redno obarvan z rdečo štukaturo.
Monumentalnost in čvrstost gradnje zaradi pogostih potresov
Prvo obnovo Skupine stebrov je od v letih 1901 in 1902 izvedel Leopoldo Batres. Arheološka raziskava, ki sta jo v letih 1934in 1935 opravila Alfonso Caso in Daniel Rubin de la Borbolla, je služila kot osnova za združenje še z drugimi prostori najdišča. Izračunan je bil čas gradnje med 1300 in 1400 n. št.
Velik smisel za prostor
varnost
in družabnost.
Bogate kamnoseške figure
Najslavnejši so pravilni valjasti stebri,
primerni za spominsko fotografiranje in objemanje
Marijan Zlobec