Dobimo se na tržnici je priljubljena fraza v sobotni Ljubljani. Kaj to pomeni, vedo vsi, tako domačini kot gosti, med njimi vse več tujih turistov. V Mehiki takega sobotnega dopoldneva ali zgodnjega popoldneva ni v tako družabnem smislu, je pa seveda tržnična ponudba bogata, da ne rečem bogatejša kot pri nas.
Pet napolnjenih kruhkov za en evro, vse fotografije Marijan Zlobec
V mehiškem mestu Puebla, kjer živi slovenski slikar Miha Dalla Valle, je tržnica vsakdanji pojav, tako da ne preseneča veliko obiskovalcev in še večja ponudba, tako zelenjave in sadja kot rib in mesa.
Kdo bo vse to pojedel in še prej kupil, je skrivnost, saj je vsega preveč.
Kaj pa bo z vsem, kar bo ostalo, zlasti z raki in ribami, je težko vprašanje, saj od zunaj ne kaže, da bi imeli blago v močnih in velikih hadilnicah, a je že tako, da kupci dobro vedo, kje naj kaj kupijo.
Tržnica je v glavnem na ulici in na pokritem ogromnem prostoru, večjem kot je Hala A na Ljubljanskem razstavišču ali petdesetkrat, če ne stokrat večja od ljubljanske pokrite tržnice.
Puebla, uradno Puebla de Los Angeles, je sedež Mestne občine Puebla, glavno mesto zvezne države Puebla in eno od petih najpomembnejših španskih kolonialnih mest v Mehiki.
Nahaja se jugovzhodno od Ciudad de México in zahodno od glavnega pristanišča v Mehiškem zalivu, Veracruz, na glavni cesti med njima, v osrednji Mehiki.
Mesto je bilo ustanovljeno leta 1531 na območju imenovanem Cuetlaxcoapan, kar pomeni »kjer kača zamenja svojo kožo«, med dvema pomembnima avtohtonima naseljema v tistem času, Tlaxcala in Cholula. Ta dolina pred 16. stoletjem ni bila naseljena.
Zaradi svoje zgodovine in arhitekturnih slogov, od renesanse do mehiškega baroka, je bilo mesto leta 1987 imenovano na seznam Unescove svetovne dediščine.
Nekateri zgodovinarji menijo, da je bilo območje, kjer se nahaja mesto danes, naseljeno v času pred 15. stoletjem. Dolina naj bi se uporabljala kot bojno polje, ko so se vojskovali prebivalci Itzocana, Tepeaca, Huejotzingoja, Texmelucana in Tlaxcala in kjer so ujetnike žrtvovali svojim božanstvom.
Temelj Pueble se začne s pismom škofa Tlaxcala, Juliána Garcésa, iz leta 1530 za špansko kraljico, ki navaja potrebo po španskem nadzoru med Ciudad de Mexico in pristaniščem Veracruz. Po legendi je imel škof sanje o tem, kje graditi mesto. V sanjah je videl dolino z gozdovi in travniki, ki jih prečka reka in se nizajo področja s svežo vodo in rodovitno zemljo.
Medtem ko je razmišljal o tej pokrajini, je menda videl skupino angelov, ki se spuščajo z neba in sledijo mestu. Prepričan, da je videl božansko vizijo, je vzel nekaj bratov in šel iskat to mesto. Ta legenda je vir izvirnim imenom Pueble, to so imena Puebla de Los Angeles in vzdevek Angelópolis (mesto Angelov).
Puebla se nahaja v dolini Puebla znani tudi kot Dolina Cuetlaxcoapan, v veliki dolini, obdani na štirih straneh z gorami in vulkani v Trans-mehiškem vulkanskem pasu. Nahaja se 25 km vzhodno od vulkanov Popocatepetla in Iztaccíhuatla, tako da imajo prebivalci mesta nanju čudovit pogled. Zaradi bližine Popocatepetla je Puebla včasih izpostavljena pepelu in prahu, ki občasno bruhajo iz vulkana, najnovejši izbruh je bil 8. maja 2013.
La Malinche je mirujoči vulkan na severni strani mesta, Pico de Orizaba pa na vzhodu. Hidrološko je mesto del porečja reke Atoyac, ki teče skozi severne, vzhodne in južne predele in se poveže z jezerom Valsequillo preko jezu Manuel Ávila Camacho. Drugi dve reki sta Alseseca in San Francisco.
Puebla ima subtropsko visokogorsko podnebje. Nanj vpliva visoka nadmorska višina 2200 m. V Puebli je le redko res vroče, le nekaj dni na leto se temperature dvignejo nad 29 °C. Nočne temperature so sveže v vseh letnih časih. Sušno obdobje je od novembra do aprila, deževno pa od maja do oktobra. Največ dežja pade poleti in zgodaj jeseni.
Najbolj znana je omaka mol poimenovaa po mestu Puebla, mol poblano. Izvor sega v predkolumbijsko obdobje, kako je nastala pa govori več legend. Sestavine omake so: suhi čiliji (ancho, anaheim, chipotle), rozine, manjdlji, sezam, začimbe poper, cimetove palčke, origano in timijan, čebula in česen, vse to prepraženo in zdrobljeno v terilniku kot prvi del, nadalje na olju prepražena čebula, česen, paprika serrano in paradižnik, vse gladko zmeljemo in dodamo jedilno čokolado. Omaka je priloga k mesu in velja za eno največjih specialitet mehiške kuhinje.
Druga znana mehiška jed, ki izvira iz Pueble, je Chiles en nogada, nekakšne nadevane paprike. Jed je bila prvič postrežena na banketu v čast velikega uspeha Agustina de Iturbide. Sestavine so v barvi mehiške zastave: zelena (poblano čili paprika), bela (orehova omaka) in rdeča (semena šipka). Za nadev so mleto svinjsko meso, čebula, česenj, začimbe, paradižnik, mandlji, rozine, jabolka. Paprike za nadevanje morajo biti pečene in olupljene, potem, ko jih nadevamo, jih položimo v pekač, polijemo z nogada omako (mleko, orehi, parmezan, cimet) in gratiniramo.
Iz Pueble izhaja tudi jed imenovana cemita tudi cemita poblana. Je nekakšen sendvič ali tudi zvitek, običajno vroč kruh prekrit s sezamom. Sestavine za nadev so po navadi narezan avokado, meso, beli sir, čebula, zelišče pápalo (Porophyllum ruderale) in rdeča omaka (salsa roja). Priljubljeno meso je goveje meso Milanesa (tanek in ocvrt kos govedine), Cueritos (piklane kože prašičev), Queso de puerco (svinjska glava) in carnitas (dušena svinjina). Za sir se uporabi mocarela ali mehiški sir Quesillo. Jed izhaja iz časov francoske okupacije (1863-1867), v začetku so bili za nadev uporabljeni ostanki mesa. (Po Wikipediji).
Marijan Zlobec