Slovenska matica bo letos med založbami ali založniki odšla zadnja na praznovanje. Ko sem bil zadnjič pri njih, so bile tri knjige, ki jih bodo predstavili jutri, še v tisku, kar pomeni, da so zadnji teden delali vsi s polno paro, kot se reče. Kot so mi poslali tiskovno poročilo, ki me je sicer doseglo že v Mehiki, in sicer na terasi za katedralo v Ciudad de Mexico, kjer si lahko privoščim internet, lahko objavim še kaj domačega.
Akademik Andrej Jemec, foto Youtube
Na tiskovni konferenci Slovenske matice bodo predstavili likovno monografijo akademika prof. Andreja Jemca Vse, kar je, prevod Anouilhove Antigone, ki ga je pripravil prof. Aleš Berger in s spremno besedo dopolnil prof. Janez Pipan, ter literarnozgodovinsko študijo prof. dr. Matevža Kosa Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni.
Iz monografije Vse, kar je
Monografija Vse, kar je akademika Andreja Jemca zajema izjemen, navdihujoč opus likovnih del iz slikarjevega zadnjega ustvarjalnega obdobja. Delu je dodana bravurozna spremna beseda akademika prof. dr. Milčka Komelja, ki o Jemčevi ustvarjalnosti zadnjih let zapiše: »Prefinjeni slikarski kolorist Andrej Jemec se v svojem poudarjeno barvitem ustvarjalnem prostranstvu izraža zlasti z rahločutno potezo. Ta je v osnovi rahla, krhka, a energična in sunkovito natrgana, da v poletu skozi barvno osnovo vse prešinja in oživlja; lahko pa je tudi krepka in masivna, da zakoliči arhitektonske temelje, nad katerimi in med katerimi se odvija barvito življenje. V svojem spoju z barvo je videti kot pesniška beseda ali rojevajoč se in minevajoč zvok očarljivo sugestivne vizualne glasbe. Slikarjeva barvna planjava je za umetnika ocean ali kozmos, v katerem se ritem oblik v svoji mnogoglasnosti ali z nosilnim linijskim zvokom preliva v nadzemsko ali zeleno zemeljsko prostranstvo, ga s svetlobo prižiga ali zatemnjuje in s spleti svojega črtovja in barvnih razmerij v zvenenje prosojnih ali snovno poudarjenih površin vrisuje ali slikarsko vpisuje vse, kar je.
Zato je umetnik že v preteklosti svoje delo dojel kot Utrip vsega, kar je, »tematiko« svoje doslej najnovejše razstave v ljubljanski AS galeriji, na kateri je leta 2019 del v tej knjigi zajetih novih slik prvič predstavil, pa je naslovil kar z besedami Vse, kar je … in to »vse« izenačil še s prostranstvi svoje duhovne domovine v sintagmi Moja domovina – Vse, kar je … Vse, kar je, pa je kar najbolj naravno zgostil tudi v naslov pričujoče knjige.«
Knjigo je oblikoval Matija Jemec, fotografijo avtorja je prispeval Tihomir Pinter, fotografije slik pa Matija Pavlovec in Aleksander Lilik. Za prevode angleških besedil je poskrbela Špela Truden. Izid knjige, ki jo je natisnila Tiskarna Print Medium iz Žirovnice, sta podprla Slovenijales Skupina in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. V njej je zbranih 32 reprodukcij risb in 80 reprodukcij slik.
Iz Vse, kar je
Srečanje in pogovor s slikarjem Andrejem Jemcem
Knjižni predstavitvi Jemčevega najnovejšega opusa bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 17. uri sledil še pogovor z ustvarjalcem, s čimer želi Slovenska matica počastiti slikarjevo 85-letnico in obenem s svojimi članicami in člani ter zunanjimi obiskovalci njihovih prireditev nazdraviti prihajajočemu letu 2020. Ta sklepni dogodek leta sodi v sklop prireditev Matica pod zvezdami, ki jih podpira Mestna občina Ljubljana.
Naslovnica izvirnika
Na zadnji tiskovni konferenci Slovenske matice v letu 2019 bodo predstavili tudi slovenski prevod Anouilhove drame Antigona. Slovenska matica je v svojih žlahtnih založniških letih izdajala zbirko Vezana beseda, v kateri so izšli na primer Župančičevi prevodi Shakespearovih del. Danes se izdajanju dramskih del skoraj vse založbe izogibajo, zato ni presenetljivo, da Slovenci doslej nismo imeli knjižnega natisa tako pomembnega dramskega besedila, kot je Anouilheva Antigona, ki je eno najbolj kontraverznih in interpretiranih dramskih besedil 20. stoletja. Drama je bila prvič uprizorjena leta 1944 v času nacistične okupacije Francije, zato je v okupiranem Parizu doživela povsem nasprotujoče si interpretacije. Vendar je poleg političnih in družbeno angažiranih vprašanj eden vidnejših francoskih dramatikov 20. stoletja pomemben predvsem zaradi njegovih spraševanj o zlu in ohranjanju čistosti, o brezsmislu vsakršnega upora posameznika. Le malokdo pa ve, da je Dominik Smole, preden je napisal svojo znamenito slovensko Antigono, prebral slovenski prevod te Anouilhove igre, ki ga je Bogomil Fatur pripravil za akademijsko predstavo konec petdesetih let. Zato je knjižna izdaja Anouilheve Antigone v slovenščini pomembna tudi za raziskovanje vplivov in sorodnosti med obema besediloma. Anouilhovo dramo bosta na tiskovni konferenci podrobneje predstavila prevajalec Aleš Berger in avtor obsežne spremne besede Janez Pipan.
Anouilhova Antigona je izšla kot 32. zvezek zbirke Vezana beseda in obsega 236 strani.
Pred koncem leta je izšla še literarno-zgodovinska študija prof. dr. Matevža Kosa Leta nevarnega življenja. Pet fragmentov o slovenski literaturi in drugi svetovni vojni. »Matevž Kos v knjigi Leta nevarnega življenja stavi na literarnozgodovinsko poetiko fragmenta, na to, da lahko fragment, ki celote ne poskuša zajeti po dolgem in počez, o njej vendarle pove več kot izčrpna sinteza. Poleg tega daje bralcu jasno vedeti, da s svojo literarnozgodovinsko pripovedjo, ki literarni kaj in kako dopolnjuje zlasti z zgodovinskim kontekstom, plete zgodbo, zgodbo o zgodbah. Podoba celote, ki se izpisuje na straneh Kosove knjige, nikakor ni enoznačna, zaznamovana z vnaprejšnjo avtorjevo sodbo. Zgodovina je »temna snov«. Zgodovinsko dogajanje na Slovenskem med drugo svetovno vojno se Kosu kaže kot veriženje navzkrižnih procesov – »okupacija, upor, revolucija, protirevolucija, državljanska vojna, kolaboracija« –, s tem da so legitimnost upora načeli revolucionarno nasilje med vojno in množični pomori po njej, legitimnost odpora proti revolucionarnemu nasilju pa sodelovanje z okupatorjem. V tej zapleteni konstelaciji »preostanek« rešuje literatura, pričevanjska in izmišljijska. Literatura ta presežni preostanek lovi bodisi iz perspektive jaza v avtobiografski dnevniški prozi ali romanu bodisi z večperspektivično pripovedjo v polifonem romanu: s svojim vsakokratnim tako resniči to, kar se je, in tisto, kar bi se lahko zgodilo. V Kosovih fragmentih se kot najboljša slovenska literatura o drugi svetovni vojni navsezadnje izkristalizira pisanje, ki ga odlikujejo piščeva brezobzirna iskrenost do sebe oziroma drža brez predsodkov do drugih, čutnonazorno priklicevanje človeške izkušnje in slogovna ekonomija, ki nedoumljivost in strašljivost človeške usode prikazuje asketsko, z ‘manj je več’,« je o najnovejši Matičini literarno-zgodovinski monografiji zapisal prof. dr. Vid Snoj.
Matevž Kos v Letih nevarnega življenja natančneje razbira romaneskna dela tako pričevalcev vojne, med njimi Edvarda Kocbeka, Vitomila Zupana, Lojzeta Kovačiča in Zorka Simčiča, kot mlajših avtorjev sodobnega slovenskega romana na temo druge svetovne vojne.
Delo obsega 192 strani in je izšlo kot že 75. zvezek zbirke Razprave in eseji.
Marijan Zlobec