35. Slovenski knjižni sejem se danes zvečer konča. Med drugim bodo podelili še nagrado za knjigo leta 2019 po izboru obiskovalcev sejma in nagrado Fabjana Hafnerja, ki jo podeljuje posebna mednarodna žirija, organizira pa jo Goethe Institut Ljubljana.
Član UO 35. SKS Rudi Zaman, fotografije Marijan Zlobec
Ob množici ljudi na sejmu pa ni neopazno, kako malo pomenijo slovenske knjige ljudem iz najrazličnejših javnih funkcij in seveda na odločujočih položajih. Težko si je predstavljati, da sejma še ni utegnil obiskati predsednik države, čeprav je od Cankarjevega doma njegova palača oddaljena največ dvesto metrov. Prav tako sejma še ni obiskal kulturni minister. Bil je sicer včeraj napovedan, a se je izgovoril, da ga boli grlo.
Založnik in galerist Primož Premzl in urednik Zdravko Duša
Če Angela Merkel ne bi prišla na odprtje Frankfurtskega knjižnega sejma, bi jo mediji ubili.
Pisatelj Lev Detela
Če celotna politična sfera ne pride na knjižni sejem – bil je na odprtju sicer premier Marjan Šarec, a je po slovesnosti hitro odšel in ni videl nobene knjige, je z “državno mentaliteto” resnično nekaj hudo narobe. To se je v zadnjih letih pokazalo na primer pri visokem davku na knjigo, ki bo sicer z novim letom prepolovljen, a je že povzročil toliko škode, da je ne bo mogel popraviti. Število izdanih naslovov je padlo za tisoč v enem letu, propadle so nekatere založbe, ki so izdajale vrhunske knjige, kot Modrijan z urednikom in direktorjem Branimirjem Nešovićem. Zapisal sem, da za svoje dolgoletno uredniško delo ni prejel nobene nagrade in priznanja. Na sejmu sem izvedel, da njegovi založbi niso hoteli dati lokacije, ki jo je doslej vsako leto imel in bi lahko vsaj prodajal knjige, ki so založbi še ostale. Prav tako sem izvedel, da ni želel, da bi mu podelili Schwentnerjevo nagrado. Očitno od te družbe ne želi nič več.
Pisatelj Feri Lainšček na Pisateljskem odru
Na sejmu je zelo opazno, da ni bilo “kravatarjev”, vsega tega povzpetniškega sloja, za katerega je branje knjig tako izguba časa kot še bolj denarja. Upadlo je tudi število obiskovalcev iz kulturniških krogov, kar pomeni, da si s svojimi majhnimi plačami ne morejo privoščiti knjig, ali pa ni zanje nobena dovolj zanimiva.
Pesnik Tone Kuntner
Rekel sem že, da ni bilo opazno – razen s plakatom pri Celovški Mohorjevi družbi, da je Nobelovo nagrado za književnost prejel Peter Handke.
Miha Kovač govori, a je očitno brez moči
O stanju v založništvu poslušamo vsako leto iste govornike in z istimi rezultati. Mednarodne primerjave položaja knjige v družbi so za nas slabe. V bolj razvitih evropskih državah so plače bistveno višje in cene knjig nižje. Ponekod je davek na knjigo zelo majhen, ali pa ga sploh ni.
Fotograf Arne Hodalič
Nekatere založbe so se potrudile in predstavile svoje avtorje, ki so prišli podpisovat knjige, a hkrati ni bilo neopazno, da založba ignorira lastnega zelo odmevnega avtorja, ga ne povabi in s tem izloči iz dometa neposredne javnosti, še več: ga kaznuje.
Debatna kavarna je obratovala od jutra do večera
Zelo kritični intelektualci, ki izdajajo svoje knjige v samozaložbi, kot Anton Komat, ne dobijo besede na javnih diskusijah, da bi kaj rekli o najbolj aktualnih problemih, kot je na primer potek kanalizacije čez vodovarstveno ozemlje v Ljubljani.
S hrbtom proti nastopajočemu Romanu Vodebu
Doživeli smo nestrpnost do drugačnih in drugače mislečih na javni predstavitvi avtorja in njegove knjige (v samozaložbi). Malo je manjkalo, pa bi se stepli.
Nekdanji minister dr. Žiga Turk
Imate še danes čas za obisk.
Urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov
Celo predsednik in minister.
Marijan Zlobec