Tržaška založba Mladika je ena najuspešnejših slovenskih založb sploh in zelo redka, ki izdaja še svojo istoimensko literarno ter kulturno revijo, pa še nagrajuje najboljša dela pretežno primorskih zamejskih in zdomskih avtorjev. Vse knjige na sejmu iz letošnjega založniškega programa je predstavila urednica Nadia Roncelli.
Urednica Nadia Roncelli, foto Marijan Zlobec
Morda je na včerajšnji predstavitvi na 35. Slovenskem knjižnem sejmu najbolj presenetila s predstavitvijo biografije Alojz Rebula avtorja Franceta Pibernika, in to iz dveh razlogov; hitrega založniškega reagiranja na smrt znamenitega tržaškega pisatelja, publicista in profesorja Rebule ter nove biografske knjige, potem ko je tako rekoč le pred nekaj dnevi pri Slovenski matici objavil biografijo o Severinu Šaliju, sicer devetdesetletnega Franceta Pibernika. Njegova publicistična vnema, ki se je v zadnjih dvajsetih letih le še stopnjevala (Janez Jalen, France Balantič, Ivan Hribovšek…), dokazuje, da krize pri pravih intelektualcih ni. Krizo lahko ustvarjajo le slabe družbene razmere, te pa se da spremeniti, če je le dobra volja in razumevanje v vladi in parlamentu, pa še v občinah, ki so spričo njihovega prevelikega števila kulturno podhranjene, literarno pa še posebej.
Naslovnica s portretom
Dokumentarno monografijo sestavlja sedem poglavij, ki so tematsko in časovno zaokrožena, in segajo od zgodnjega otroštva preko študija v Ljubljani, delovanja na Tržaškem, pisateljevanja do literarnega vzpona z romanom V sibilinem vetru pa še do prijateljevanja z Edvardom Kocbekom, potovanj v Združene države Amerike po sledeh misijonarja Barage, novih literarnih in esejističnih del ter zadnji let, ki jih je pisatelj preživel v svojem tuskulumu v Loki pri Zidanem Mostu skupaj z ženo, pisateljico Zoro Tavčar.
Imenitno monografijo bogatijo številne fotografije iz zasebnega in javnega življenja Alojza Rebule.
Spomini in misli Branka Rebozova med drugim o nepozabni hoji čez Ljubelj
Nadia Roncelli je posebej izpostavila še knjigo Spomini in misli Branka Rebozova, s čimer se založba Mladika še naprej ukvarja z zgodovinskimi temami, ki osvetljujejo nekatera dogajanja z drugačnega vidika ali z druge, predvsem osebnodoživljajske plati, saj ima vsakdo pravico povedati, kako je bilo in kaj vse se je dogajalo ali kaj vse je sam doživljal. V tem smislu bo še marsikaj povedanega.
Spomini in misli je naslov posthumnih avtobiografskih zapisov zdomskega pesnika in pisatelja Branka Rebozova. V tem delu avtor obravnava svoja doživetja iz vojnih let in iz prvega povojnega časa (takrat je bil star od 17 do 19 let) ter kritično razmišlja o revoluciji, partizanstvu in domobranstvu. Kar je okusil kot prisilno mobilizirani partizan in kot domobranski prostovoljec, ga je tako zaznamovalo, da se je s tem ukvarjal do smrti tudi v svojih zapisih in poeziji v argentinskem zdomstvu, kjer je ves čas živel, pri nas pa je bil neznan. Knjiga je napisana literarno, a z avtobiografskimi potezami in izpovedjo.
V čas prve svetovne vojne sega Legenda o priklenjenih mitraljezcih, ki je izšla izpod peresa priznanega goriškega raziskovalca dogodkov iz časa prve svetovne vojne Mitje Jurna. Knjiga je preplet zgodovine in domišljije, resničnih dogodkov, ki so se pripetili na območju soške fronte, in legende, ki so jo ti dogodki porodili, namreč mitraljezih, ki so se pregrešil zoper avstro-ogrsko vojaško avtoriteto in so zato morali ostati v prvi bojni liniji, privezani na mitraljez ter z rafali zadržati italijanski naval. Spremno besedo v delo je napisal zgodovinar Renato Podbersič ml.
Les Slovènes so bile aleksandrinke v Egiptu
Darinka Kozinc se že dolgo posveča razkrivanju usod aleksandrink, slovenskih deklet iz Vipavske doline in bližnjih predelov, ki so odšle v Egipt po delo in zaslužek. Tudi v najnovejši knjigi Les Slovènes obravnava različne zgodbe žena in deklet, ki zapustijo domačo vas, starše, komaj rojene otroke, može ali zaročence, da s trdim delom v oddaljeni Aleksandriji, kjer so jim bile v veliko oporo šolske sestre, pripomorejo k izboljšanju gmotnega stanja družine. Dekleta stopijo v stik z novo, drugačno kulturo, razvijejo posebno medsebojno solidarnost in se v drugačnem, meščanskem svetu spremenijo. H knjigi sta sta spremni besedi napisala Megi Rožič in Jernej Vidmar.
Nadia Roncelli je posebej spomnila na spremembe družbenega okolja v Egiptu, v katerem so nekatere Primorke delovale, ko pa so se vrnile domov, se s svojimi pridobljenimi meščanskimi manirami niso več znašle oziroma so jih sprejeli kot drugačne, spremenjene, tujke. Spomnila je še, da so bile te ženske pogumne in izobražene, naučile so se tujih jezikov, vsaj angleščino, znale pa so seveda še italijansko in nemško, nekatere francosko. Tako je nastal francoski naslov knjige.
Zadovoljstvo po uspešni tiskovni konferenci
Z bližnjo tržaško preteklostjo se spogleduje knjiga izbranih spominskih zapisov Aleksandra Furlana Bilo je nekoč. V delu zaživijo Barkovlje in njeni ljudje, kot jih je avtor doživljal v svojih otroških in mladostnih letih. Gre za izbor kratkih zgodb, črtic in razmišljanj, v katerih privre na dan vsa Furlanova pripovedna žilica in smisel za anekdotičnost. Uvodno besedo v knjigo je napisal Ladi Vodopivec.
Monografija Potovanje po neznanih poteh tržaškosti in Gradnikove poezije predavateljice in raziskovalke na Univerzi v Novi Gorici Ane Toroš je nastala kot rezultat skoraj dveh desetletij raziskovalnega dela ter nadgrajuje in povezuje dve avtoričini predhodni monografiji o tržaški poeziji in Alojzu Gradniku: Podoba Trsta in tržaškega v slovenski in italijanski poeziji prve polovice 20. stoletja (2011) ter O zemlja sladka: kamen, zrno sok. Alojz Gradnik ter romanski in germanski svet (2013). Rdeča nit prispevkov je literarna večkulturnost in večjezičnost na Tržaškem in Goriškem, s poudarkom na prvi polovici 20. stoletja, in ponuja nekatere nove smernice za raziskovanje literature v danem prostoru. Prvi del prispevkov se osredotoča na primerjalno analizo slovenske in italijanske poezije o Trstu in Tržaškem prve polovice 20. stoletja ter s tem prinaša novo poglavje k avtoričini že izdani monografiji o tržaški poeziji.
Ana Toroš, foto commons.wikimedia.org
Drugi del prispevkov ponuja nove literarnozgodovinske uvide v delo Alojza Gradnika, ki po eni strani sežejo zunaj evropskega prostora, v kulturno in zemljepisno zelo oddaljena območja, v Argentino in Indijo, po drugi strani pa pod drobnogled jemljejo do zdaj manj znane literarnozgodovinske procese na Goriškem in Tržaškem, v katere se umešča tudi pesniško in prevajalsko delo Alojza Gradnika.
Brata Pirata sta dobra po srcu
Najmlajšim bralcem Mladika namenja novo pustolovščino piratskih bratov Vida in Ama, ki v pravljici z naslovom Brata Pirata in zaklad ladje roparice ulovita v morju steklenico s pismom, v katerem je prošnja na pomoč. Napisali so ga ribiči iz afriškega roga, kjer velike tuje ladje z ogromnimi mrežami lovijo in plenijo vse, kar plava. Avtor Robert Šabec v zgodbi mlade bralce opozori na družbene in gospodarske krivice, ki se dogajajo po svetu, in natančneje s prstvom pokaže na dogajanje na Somalskem polotoku. Piratsko zgodbo je tudi tokrat ilustriral akademski slikar Staš Kleindienst.
Mladim ljubiteljem gledališkega nastopanja in mentorjem otroških in mladinskih gledaliških skupin je namenjen priročnik Luč na odru. V njem je avtorica Manica Maver uporabila svoje dolgoletno pridobljeno teoretično in praktično znanje o glasu, govoru, specifikah slovenskega govorjenega jezika, o zakonitostih gledališča, amaterskem gledališču in gledališki pedagogiki ter jih strnila v priročnik. Knjiga vsebuje tudi dve dramski besedili, primerni za otroško ali mladinsko skupino. Priročnik skuša zapolniti vrzel v specifični slovenski gledališki literaturi, saj ponuja mnogo uporabnih napotkov in praktičnih vaj. Spremno besedo je napisala Katarina Podbevšek.
Tudi v tem letu je Mladika izdala zbornik Študijskih dnevov Draga, ki nosi naslov Pluralizem po slovensko in vsebuje predavanja Erike Jazbar, Aleša Štegerja, Imreta Jerebiča in Lojzeta Peterleta ter Bernarda Nežmaha.
Sodelovanje s Krožkom za družbena vprašanja Virgil Šček
Skupaj s Krožkom za družbena vprašanja Virgil Šček je Mladika izdala 41. zvezek z naslovom Županovi iz Lonjerja, posvečen lonjerski rodbini Županovih, ki je dala tri znane narodne delavce: duhovnika Antona Čoka, ravnatelja Andreja Čoka in politika Iva Marija Čoka. Delo, ki prinaša prispevke različnih avtorjev, je uredil Ivo Jevnikar.
Ob beri knjig je treba omeniti še revijo Mladika, ki spremlja sodobno kulturno in družbeno dogajanje v zamejstvu in zdomstvu ter se loteva perečih tem naše sodobnosti. V reviji objavljajo tudi prozna in pesniška besedila, ocene knjižnih del, članke o zgodovini umetnosti, odmeve na dogajanje v zamejstvu in matici, zgodovinska in spominska pričevanja, razmišljanja o ekologiji in še veliko drugega. Malo bolj pa zamolčijo dodane “vice”.
(se nadaljuje)
Marijan Zlobec