Nagrado za najboljši literarni prvenec je dobil Jakob J. Kenda


Društvo slovenskih pisateljev je izbralo pet nominirancev in nominirank za nagrado literarni prvenec 35. Slovenskega knjižnega sejma. To so Jakob J. Kenda – Apalaška pot. 3500 hribov in Amerike (Založba ISPO, Ljubljana), Alenka Koželj – Lovilci sanj (Mladinska knjiga, Ljubljana), Franjo H. Naji – Križišče (Založba Litera, Maribor), Feliks Plohl – Vsi moji grehi (Beletrina, Ljubljana) in Zarja Vršič – Kozjeglavka (Cankarjeva založba, Ljubljana).

Kenda DSCN0445.jpg

Jakob J. Kenda, fotografije Marijan Zlobec

Slovesna razglasitev nagrajenca je bila sinoči na Pisateljskem odru z neposrednim prenosom pogovora na programu ARS Radia Slovenija. Nagrado je prejel pisatelj in svetovni popotnik Jakob J. Kenda za svoj prvenec Apalaška pot. 3500 hribov in Amerike.

Kenda DSCN0443.jpg

Slovesnost v radijskem prenosu

apalaska-pot.jpg

V pogovoru je avtor Jakob J. Kenda razkril svoje šestmesečno popotovanje po Ameriki, in to peš. Apalaška pot gre po istoimenskem pogorju, čez 14 ameriških zveznih držav na vzhodu ZDA. Dolga je nekaj čez 3500 kilometrov in ima toliko skupnega vzpona, kot da bi se šestnajstkrat z nivoja morja povzpel na Everest: 142 kilometrov. Obenem gre za divjinsko pot, na kateri je pohodnik celo teden dni daleč od prve naselbine, potopljen globoko v naravo ameriških gozdov. Spričo zahtevnosti, dolžine in starosti jo imenujejo ‘mati vseh poti’. V pogovoru je poudaril drugačnost Amerike, kot si jo predstavljamo, srečanja z nezaupljivimi domačini, ko si moraš njihovo zaupljivost šele pridobiti, samost na poti, slabo kvaliteto ameriških hostlov ter zamerljivost v obliki groženj s tožbami, če  jih kritiziraš. Amerika je večinoma provincialna, vase zazrta in navzven nerazgledana država in niti nima toliko milijonskih mest, kt mislimo. Posebnost je le New York.

Kenda DSCN0451.jpg

Potopisni roman Apalaška pot: 3.500 kilometrov hribov in Amerike je humoren in iskren zapis o avtorjevem doživljanju te dolge pešpoti. Prek razgibanega dogajanja med pohodom prikazuje tudi posebnosti te divjinske poti, ameriške narave in pohodništva. Prek popotnih tovarišev, mest ob poti in ljudi, ki jih srečuje v njih, pa razkriva sodobno ameriško stvarnost.

Kenda DSCN0444.jpg

Apalaško pot je prehodil kot prvi Slovenec

Jakob J. Kenda je v  slovenski literarni javnosti najbolj znan po svojih prevodih, predvsem Harryja Potterja angleške pisateljice J. K. Rowling, čeprav je znan tudi po gledaliških prevodih in je za svoje delo prejel več nagrad, med njimi najvišje mednarodno odlikovanje za prevajalca mladinske književnosti. Kot doktor literarnih ved, avtor ali urednik je podpisan pod številne publikacije od antologij do beril. Za mnoge časopise in revije piše o literaturi in filmu ter predava. Rado se ga tudi pokliče, kadar se v kakšni kulturni instituciji pokaže potreba po kriznem menedžerju. Ena njegovih največjih ljubezni pa je pohodništvo in kot prvi Slovenec je prehodil Apalaško pot.

“Lepo je med hribi in jezeri Maina. Tu sva samo jaz in pot in jaz hodim po njej, ne, ker to hočem, ne, ker je treba, ampak ker tukaj razen te hoje drugega ni. To metaforo življenja živim v najbolj dobesednem smislu, sem hoja, sem pot.”

“Mnogi v teh hitrih časih, ko samo rinemo naprej proti ciljem, ki so pogosto oddaljeni, nedosegljivi ali pa za naslednjim nedoločnim vogalom, pridemo do točke, ko nas prevzame trenutek navdiha, doživimo neželeni ali nespametni zdrs, želimo dokazati še nedokazano ali poiskati mir v hrupu lastnih pogoltnih želja. Razlogov za takšno pot je toliko, kot je pohodnikov, kot to izredno spretno in berljivo v knjigi Apalaška pot – 3500 kilometrov hribov in Amerike pokaže Kenda. In tudi branje te izredno zanimive knjige je pot, ki sem jo jaz skoraj preletel v dveh popoldnevih, saj knjige nisem mogel odložiti. Ni zgolj običajen potopis, ampak zakladnica raznobarvnih prigod in informacij, ki se lahko odpre samo ob takšni osebni izkušnji, ki ni hvalnica tako priljubljenega novodobnega, učbeniškega iskanja samega sebe, ampak samo je. Čutiš napor, navdušenje in frustracije, vohaš dehteča drevesa in rastline, za katere do zdaj še nisi slišal, posedaš ob tabornem ognju, ko ti drugi pohodniki izlivajo svoje poglede na hojo, pridodajo nekaj novega, presenetljivega. Čestitam za ta podvig in odlično spisano knjigo.” – Damjan Zorc, prevajalec in novinar.

Dodajam še ostale nominirance, saj si vsaj slikovno objavo naslovnic zaslužijo.

lovilci-sanj.jpg

Alenka Koželj – Lovilci sanj

krizisce.jpg

Franjo H. Naji – Križišče

vsi-moji-grehi.jpg

Feliks Plohl – Vsi moji grehi

kozjeglavka.jpg

Zarja Vršič – Kozjeglavka

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja