Letošnji Schwentnerjev nagrajenec je tržaški pesnik, pisatelj, založniški urednik, nekdanji tajnik Društva slovenskih pisateljev in predsednik Slovenskega PEN ter sedaj predsednik Bralne značke Marko Kravos. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma smo sinoči gledali njegov video portret, pomembneje pa je, kaj je v svojem zahvalnem nagovoru zahteval od slovenske in italijanske države.
Marko Kravos med nagovorom, fotografije Marijan Zlobec
“…Ker pa imam pred sabo tako imenitne predstavnike oblasti, tudi gospoda Šarca, predsednika vseh ministrov, naj izrabim priložnost za misel, željo. Čez pol leta bo sto let, kar so nam, nam vsem, požgali sredi Trsta Narodni dom, Balkan. In naj bi ga sedaj italijanske oblasti vrnle… Ne bi mi, naša vrla slovenšč’na cela, spet investirala vanj, kolikor se spodobi, da bi postal gonilo razvoja naše kulture, dom intelektualne in ustvarjalne elite.
“In se iskreno priporočam za še kdaj kak tak korenček.”
Slovenskih Primorcev in Tržačanov je vse polno po gledališčih, univerzah, inštitutih, akademijah in koncertnih hišah daleč po svetu. Ne bi vse te migrante zbrali, jim dali priložnost ? Seveda z enakopravno udeleženostjo slovenskih umelcev in kulturnih menedžerjev z vseh naših koncev, ki se danes stiskajo in tarejo znotraj preozkih meja in z ozko razglednih, kratko dometnih položajev v inštitucijah ali s ceste. Če gradi Kitajska prek Trsta svojo svileno cesto, ne bi Slovenci tlakovali svojo pot sonca in soli v Mediteran in svet ?! Naj za to, pa ne ministrstvo za uboštvo, kakršno je ministrstvo za kulturo, pač pa ministrstvo za razvoj RS vloži v tako ognjišče tak generator sinergij s soseščino, vsaj – od oka, 100 milijonov evrov !
Marko Kravos in avtor nagradne skulpture Mirsad Begić
Ne bodimo majhen, malenkosten narod, mili moji ! Pa saj bi jih lahko poterjali od italijanske države: zaradi sto let neuživanja Fabianijeve palače – samo po milijon na leto odškodnine za invalidnih sto let. Namensko: kot nadomestilo za pogorišče knjižnice, kavarne, teatra, hotela in banke; kot investicija v delovna mesta visokega strokovnega profila in kulturne produkte visoke donosnosti. Za šivanje črnih ran – močna založniška, prevajalska, avtorska agencija, galerijski center, muzej, kongresno – koncertno zagonsko podjetje. No, in obokana vinska klet. Tako bosta soseščina in Evropa veselo z nami. In mi z njo. Denar, verjemite Tržačanu, ki ima kramarski nos, bo bolje naložen kot v obrambne osem kolesne oklopnike, vložen bo v ljudi. Saj so tudi ustvarjalci v prvi vrsti – bojevniki, bojevniki za duhovno domovino brez meja.
Podelitev Schwentnerjeve nagrade sinoči v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma
Če pa nimate ušes za to mojo molitvico, si bom znova zapel tole svojo pesem. Nastala je v urah, ko me je “mati Slovenija” puščala vnemar.
Prvi požirek sinočnjega slavljenca
Primorec, umetnik:
“Najraje, naj me morski pes požre.- Bil bi prvi pesnik, ki tako skonča. Ostale literate, pri nas, žrejo po malem male ribe.”
Današnja predstavitev knjige Nož in jabolko nekdanje Kravosove žene Ivanke Hergold, umrle leta 2013
Marijan Zlobec