Na 35. Slovenskem knjižnem sejmu se nenehno nekaj dogaja; vseh prireditev bo tako več kot tristo. Zgodaj popoldan je sejemski oddeleke Celovške Mohorjeve družbe obiskala avstrijska veleposlanica, njena ekselenca mag. Sigrid Berka.
Rudi Zaman, Janez Miš, mag. Sigrid Berka in Franz Kelih, fotografije Marijan Zlobec
Podrobneje se je seznanila z letošnjim založniškim programom, še posebej zadnjimi knjigami, ki so jih pravkar predstavili v okviru Knjižnega daru za leto 2020.
Janez Stergar in mag. Sigrid Berk
Veleposlanico so pričakali in se z njo pogovarjali Ravnatelj Mohorjeve Celovec Franz Kelih, podpredsednik Slovenske matice Janez Stergar, predsednik UO Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS Janez Miš in založnik ter član UO 35. knjižnega sejma Rudi Zaman.
Mag. Sigrid Berk in Janez Miš
Celovška Mohorjeva družba je zelo prodorna tako v slovenskem kot avstrijskem kulturnem prostoru.
Le na njihovi stojnici je mogoče opaziti, da je letošnji Nobelov nagrajenec za književnost Peter Handke, ki je po materi slovenskega rodu.
Mohorjeva Celovec na 35. SKS
Nasploh je treba 35. Slovenski knjižni sejem zelo skritizirati, ker ni poudaril dveh Nobelovih nagrajencev, ki sta s slovensko literarno sceno zelo povezana. Očitno v očeh organizatorjev Nobelova nagrada, čeprav jo dobi naš rojak, nekdanji nagrajenec Vilenice, ne pomeni nič. Prav tako naša nagrajenka Olga Tokarczuk.
Koledar prinaša sveženj zanimivega branja iz Koroške, Slovenije in krajev, kjer živijo Slovenci. Tokrat predstavljajo faro Šmihel. V sklopu zgodovine pišejo o 70-letnici NSKS, o nastajanju mej po prvi svetovni vojni, o samostanu Innichen ter o kulturni dediščini manjšin pri UNESCU in o vojaških pesmih iz Koroške. Med opisanimi osebnostmi so Tischlerjev nagrajenec 2019 Janko Zerzer, Johannes Frischauf, Anton Jobst in Valentin Vodnik. Koledar vsebinsko zaokrožajo članki o zdravju in naravi ter poročila o delovanju treh Mohorjevih družb v letu 2019.
Pratika je tradicionalno branje za vsak žep in za vse okuse. Tudi letošnja ponuja poleg koledarskega dela panoramo raznolikega branja iz sveta kulture, duhovnosti, vere, družbe, literature, jezika, pomembnih dogodkov in obletnic v preteklem letu, zgodovine, pogleda k sosedom, zdravja – vse to začinjeno z zgodbami in fotografskimi utrinki.
Roman Gabriela govori o času pred in med drugo svetovno vojno ter o povojnem času. Glavna junakinja Gabriela se je med vojno zaljubila v italijanskega vojaka Pepina, s katerim sta se zaročila, obljubil ji je, da ji bo pisal in se po vojni vrnil po njo. Pisal ji je, a pisem ni nikoli dobila, ker jih je užaljena poštna uslužbenka zadržala. V prepričanju, da jo je njen izvoljenec pozabil, se je spustila v zakon, ki to sploh ni bil, in preživela smrt moža in sina.
Pri svojih 70. letih je izvedela za pisma in šla v Italijo iskat svojega Pepina.
Marijan Zlobec