Celovško Mohorjevo obiskala avstrijska veleposlanica


Na 35. Slovenskem knjižnem sejmu se nenehno nekaj dogaja; vseh prireditev bo tako več kot tristo. Zgodaj popoldan je sejemski oddeleke Celovške Mohorjeve družbe obiskala avstrijska veleposlanica, njena ekselenca mag. Sigrid Berka.

Berka IMG_20191127_132024_resized_20191127_040808333.jpg

Rudi Zaman, Janez Miš, mag. Sigrid Berka in Franz Kelih, fotografije Marijan Zlobec

Podrobneje se je seznanila z letošnjim založniškim programom, še posebej zadnjimi knjigami, ki so jih pravkar predstavili v okviru Knjižnega daru za leto 2020.

Berka IMG_20191127_132046_resized_20191127_040719812.jpg

Janez Stergar in mag. Sigrid Berk

Veleposlanico so pričakali in se z njo pogovarjali Ravnatelj Mohorjeve Celovec Franz Kelih, podpredsednik Slovenske matice Janez Stergar, predsednik UO Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS Janez Miš in založnik  ter član UO 35. knjižnega sejma Rudi Zaman.

Berka MG_20191127_132058_resized_20191127_040719555.jpg

Mag. Sigrid Berk in Janez Miš

Celovška Mohorjeva družba je zelo prodorna tako v slovenskem kot avstrijskem kulturnem prostoru.

Berka IMG_20191127_132143_resized_20191127_040551429 (1).jpg

Le na njihovi stojnici je mogoče opaziti, da je letošnji Nobelov nagrajenec za književnost Peter Handke, ki je po materi slovenskega rodu.

Berka 1 IMG_20191127_132243_resized_20191127_040550929.jpg

Mohorjeva Celovec na 35. SKS

Nasploh je treba 35. Slovenski knjižni sejem zelo skritizirati, ker ni poudaril dveh Nobelovih nagrajencev, ki sta s slovensko literarno sceno zelo povezana. Očitno v očeh organizatorjev Nobelova nagrada, čeprav jo dobi naš rojak, nekdanji nagrajenec Vilenice, ne pomeni nič. Prav tako naša nagrajenka Olga Tokarczuk.

phpThumb_generated_thumbnail.jpg

Koledar prinaša sveženj zanimivega branja iz Koroške, Slovenije in krajev, kjer živijo Slovenci. Tokrat predstavljajo faro Šmihel. V sklopu zgodovine pišejo o 70-letnici NSKS, o nastajanju mej po prvi svetovni vojni, o samostanu Innichen ter o kulturni dediščini manjšin pri UNESCU in o vojaških pesmih iz Koroške. Med opisanimi osebnostmi so Tischlerjev nagrajenec 2019 Janko Zerzer, Johannes Frischauf, Anton Jobst in Valentin Vodnik. Koledar vsebinsko zaokrožajo članki o zdravju in naravi ter poročila o delovanju treh Mohorjevih družb v letu 2019.

phpThumb_generated_thumbnail (1).jpg

Pratika je tradicionalno branje za vsak žep in za vse okuse. Tudi letošnja ponuja poleg koledarskega dela panoramo raznolikega branja iz sveta kulture, duhovnosti, vere, družbe, literature, jezika, pomembnih dogodkov in obletnic v preteklem letu, zgodovine, pogleda k sosedom, zdravja – vse to začinjeno z zgodbami in fotografskimi utrinki.

phpThumb_generated_thumbnail (2).jpg

Roman Gabriela govori o času pred in med drugo svetovno vojno ter o povojnem času. Glavna junakinja Gabriela se je med vojno zaljubila v italijanskega vojaka Pepina, s katerim sta se zaročila, obljubil ji je, da ji bo pisal in se po vojni vrnil po njo. Pisal ji je, a pisem ni nikoli dobila, ker jih je užaljena poštna uslužbenka zadržala. V prepričanju, da jo je njen izvoljenec pozabil, se je spustila v zakon, ki to sploh ni bil, in preživela smrt moža in sina.
Pri svojih 70. letih je izvedela za pisma in šla v Italijo iskat svojega Pepina.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja