Zahvale za znižanje davka na knjigo na 5 %


Začel se je 35. Slovenski knjižni sejem. Glavna njegova pridobitev je sprejem znižanja davka na promet s knjigami na 5 odstotkov s prvim januarjem 2020. Ob tem smo slišali dvoje zahval; najprej iz vrst založnikov in literatov, potem pa iz ust samega slavnostnega govorca, predsednika vlade Marjana Šarca, ki se je zahvalil državnemu zboru, ki je predlog spremembe zakona izglasoval.

Šarec DSCN0056.jpg

Nagovor premiera Marjana Šarca kot zahvala parlamentu, fotografije Marijan Zlobec

No, nismo pa mogli spregledati pomenljive zahteve z odra (moderatorja in voditelja prireditve, pesnika in po svoje komika Andreja Rozmana – Roze, ki je govoril o ničti stopnji davka na promet s knjigami).

Šarec DSCN0061.jpg

Marjan Šarec je glede slovenske knjige optimist, podobno kot je bil že lani

Marjan Šarec je med drugim spomnil na nove tehnologije, zaradi katerih imajo mladi že težave s formiranjem stavkov in stavčnih zvez, nasprotno pa v današnjem času ni več listanja po enciklopedijah, ampak dobiš vse že na  spletu, kar pa pomeni, da postajajo bralci leni. O položaju knjige pa je opomnil, da vedno obstaja tradicija in zavedanje pomena knjige. Ni črnogled; lepi stavki vodijo v lep odnos in kvalitetno obnašanje, kar pa nam danes manjka.

SKS 2 DSCN0034.jpg

Nagovor predsednika UO Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS Janeza Miša

Stančič DSCN0051.jpg

Zoran Stančič

V imenu Evropske komisije je na slovesnosti spregovoril vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič.

“Spoštovani gospod premier, ekscelence, spoštovani gostitelji Slovenskega knjižnega sejma, razstavljavci, cenjene dame in gospodje!
Vesel sem, da vas lahko pozdravim na največjem knjižnem dogodku v Sloveniji, na katerem je Evropa letos častna gostja.
Književnost je temeljni del evropske kulturne dediščine in identitete. O skupnih koreninah pričajo pripovedke in legende iz bogate zakladnice ljudskega izročila vseh evropskih narodov. Združeno Evropo so si v preteklosti želeli ob politikih in mislecih tudi pisatelji.

Svoboda misli in izražanja, spoštovanje temeljnih pravic in enakost so dragocene temeljne vrednote, na katerih je zgrajen evropski projekt, svoboda gibanja pa ena glavnih pridobitev Evropske unije. Zato lahko misli, besede in književna dela lažje krožijo, obenem pa plemenitijo, kritično vrednotijo naš skupni prostor in ga preobražajo.

Stančič DSCN0040.jpg

V Evropi je vsako leto objavljenih več kot pol milijona novih naslovov. Evropska unija izvozi več knjig kot jih uvozi, knjige pa so vodilna kategorija kulturnega izvoza v 16 državah članicah EU. Lahko smo ponosni, da je evropsko založništvo je vodilno v svetu. Na ravni EU imamo nalogo, da ustvarjamo priložnosti za naložbe, spodbujamo inovacije in nagrajujemo ustvarjalnost. Dejavno podpiramo evropsko knjižno industrijo, med drugim tudi s financiranjem evropskega kulturnega sodelovanja in razvoja.
Trdno smo prepričani, da je prevajanje bistvenega pomena za širši pretok literature. Program Ustvarjalna Evropa je doslej podprl prevode več kot 1 500 knjig v več kot 30 evropskih jezikov. Ustvarjalna Evropa podpira literarne prevode ter na stotine čezmejnih mrež, platform in projektov sodelovanja v vseh kulturnih sektorjih. Tudi slovenska književnost si tako utira pot do evropskih bralcev, obenem pa lahko v slovenskem jeziku prebiramo prevode del evropskih avtorjev.

Stančič DSCN0037.jpg

Edinstvena je tudi nagrada Evropske unije za književnost: to je nagrada za nove in obetavne literarne talente v številnih evropskih državah in jezikih. Z njo želimo predstaviti sodobno evropsko književnost, avtorjem in avtoricam pa pomagamo zagotoviti prevode, objavo, prodajo in branje preko nacionalnih in jezikovnih meja. Trenutno pri nagradi EU za književnost sodeluje 41 držav.

Spoštovani, živimo v času, ko po naši celini vznikajo nestrpni nacionalizmi in mržnja do drugih. Nekateri Evropsko unijo obtožujejo, da uničuje nacionalne identitete, a jaz vam kličem: nasprotno!
Sodobna Evropa je utemeljena prav na zavedanju, da je raznolikost Evrope njeno bogastvo, sposobnost miroljubnega sodelovanja ob spoštovanju te raznolikosti pa je njena edinstvena moč.
V Evropski uniji smo se skozi stoletja vojskovanj in bolečih izkušenj naučili premagovati razlike in napetosti z dialogom. Tudi to je naše skupno izročilo. Vse od druge svetovne vojne so bili v ta mirovni projekt, ki v svetu nima primere, vloženi ogromni napori. Bi bila Evropa brez zavedanja o skupnih koreninah in o skupnih temeljnih vrednotah sploh mogoča? In slednjič, duhovna dediščina Evrope ni njena ozka zazrtost vase, je tudi odprtost in sprejemanje kulturnih vplivov iz drugih delov sveta.

Stančič DSCN0043.jpg

Da to uvidimo, se moramo vedno znova uriti v spoznavanju drug drugega. Kaj je boljši način za to kot branje zgodb?
Zato, spoštovani, EU podpira medkulturni dialog. Zato se prihodnji razvoj Evropske unije in književnost tesno prepletata. In zato se s programom Evropa v fokusu na Slovenskem knjižnem sejmu oziramo tudi k generaciji mladih Evropejcev.
Na pogovorih z desetimi uveljavljenimi avtoricami in avtorji ter s kritiki in založniki iz vse Evrope, ki so se odzvali našemu povabilu, bomo iskali odgovore na aktualna vprašanja: Kakšna je in naj bo vloga literature v digitalni dobi? Kako se spreminja naše uživanje književnih del, dojemanje svobode misli in izražanja, demokracije, odnosa do avtorstva in intelektualne lastnine in kako jih ohraniti?
Program Evrope v fokusu smo skupaj pripravili mreža kulturnih inštitutov EUNIC Slovenija in Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji. Po dolgih letih gre za prvi skupen projekt te mreže, pri katerem je več držav in EU združilo moči. Vsem partnerjem se zato iskreno zahvaljujem za tesno sodelovanje. Vas, spoštovane obiskovalke in obiskovalci, pa v našem skupnem imenu prisrčno vabim, da doživite bogastvo Evrope na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu.
Vse skupaj pa vabim k prebiranju knjig vse dni v letu.”

SKS 3 DSCN0016.jpg

Andrej Rozman – Roza

V imenu gostujočega Prekmurja na 35. Slovenskem knjižnem sejmu je spregovoril pisatelj Feri Lainšček.

“Gospe in gospodje, cenjeni gosti, ustvarjalci in bralci,
na moj odnos do lastnega pisateljskega ustvarjanja je pomembno vplival trenutek, ko sem se nekoč med policami velike knjižnice zavedel neskončne samote knjig, ki se jih že dolgo ni nihče dotaknil. Od takrat se moja skrb za delo, ki sem ga napisal, ne konča v trenutku, ko oddam rokopis ali opravim zadnjo korekturo, temveč skušam tudi po izidu knjige storiti vse, kar je v moji moči, da ne bi kje obležala – tako samotna in morda zagrenjena, zato ker že leta nihče z nje niti prahu ni obrisal. Na sejmu, ki se danes začenja, se kaj takega seveda ne bo dogajalo. Knjige so tu še večinoma mlade, radovedne in polne upanja, da bodo našle bralce, sejem pa je, ob vsem drugem seveda, predvsem zato, da jim pri tem pomagamo.

Feri DSCN0076.jpg

Feri Lainšček

Na knjižni sejem prihajam že od leta 1981, ko je izšla moja prva knjiga s pomenljivim naslovom Kot slutnja radovedno. Niti enkrat samkrat ga od tedaj nisem izpustil in še zmeraj sem radoveden. Ne spomnim se, da bi me kdaj razočaral. Zmeraj sem namreč našel knjige, ki sem jih želel prebrati, in zmeraj se je tu zgodilo tudi kaj takega, zaradi česar mi je bilo lepo. Bolj ga torej ne morem pohvaliti. Prijetno mi je, zagotovo, ko lahko rečem, da ga imam po vseh teh letih še zmeraj rad in se ga veselim.
Pa vendar – tudi v teh dneh sem spet pomislil, ali se res dovolj zavedamo, kolikšno bogastvo je shranjeno v knjigah, ki nas obkrožajo in nagovarjajo z razstavnih polic in pultov. Morda bi lahko dejal, da se tega pravzaprav ne da izmeriti. Lahko bi sicer poskušal z vatli tistih, ki o tem razmišljajo in merijo drugače. A ta nagovor so zdaj zaupali nekomu, ki verjame pesniški resnici o tem svetu in je prepričan, da je to edina resnica, na katero se lahko res zanesemo, saj se je ne da prirejati in z njo manipulirati. Ravno knjige pa so tudi v tem času z njo najbolj povezane.
Kaj imam torej v mislih, ko govorim o pesniški resnici?

Feri DSCN0079.jpg

Vsekakor nekaj, kar se je rodilo z učlovečenjem in se vzpostavilo s prvo zgodbo, ki je bila kdaj povedana. Potovalo je skozi čas, najprej od ust do ust, nato je bilo tudi zapisano. Potovalo je z miti, legendami, pravljicami in drugim izročilom, tako kot še danes potuje iz roda v rod tudi s klasično in še živo literaturo in bo, vsaj po mojem mnenju, potovalo še dolgo in na najrazličnejše načine. Le zaradi nezadržnega potovanja te resnice še danes vemo o civilizacijskih vrednotah in lahko ostaja naše bivanje na tem svetu človeško. Le zaradi tega na večni tehtnici dobrega in zla, ki že tisočletja vztrajno niha, zmeraj znova najdevamo tiste metafizične uteži, ki pomagajo na strani dobrega in preprečujejo, da bi nas zlo dokončno in za zmeraj povleklo navzdol.

SKS 6 DSCN0015.jpg

Povsem razumljivo je torej, da nikakor ne soglašam s tistimi, ki nas kar naprej prepričujejo, da so lahko knjige tu in zdaj le še tržno blago. Še posebej pa zavračam sprenevedavost tistih, ki vztrajno ponavljajo, da umetniška beseda nima več nobenega poslanstva. Rečem jim lahko le, da so v zmoti, pa da s svojo preračunljivostjo povzročajo veliko škodo, sicer pa raje odmahnem.

Feri DSCN0085.jpg

Veseli me, da bo na letošnjem sejmu gostovalo Prekmurje in z njim moja pisateljska vas, ki je imela pred sto leti zgodovinsko srečo. Čeprav je to majhno ozemlje, ki ga s kakega malo večjega letala nad Panonijo že ni več opaziti, nam lahko njegove zgodbe marsikaj povedo.

Roza DSCN0066.jpg

Andrej Rozman – Roza kot Valentin Vodnik

Zaradi že omenjenih srečnih okoliščin tam še živimo tudi Slovenci. Na ozemlju današnjega Slovenskega Porabja, ki je takrat dokončno pripadlo Madžarski, pa lahko ravno ta hip v živo spremljamo smrt nekega jezika in vsega tistega, kar je s tem povezano. Vrstniki mojih otrok in vnukov se namreč tam v maternem jeziku le še smejejo in jokajo. O prihodnosti namreč sanjajo v madžarščini, o bogastvu v nemščini, o uspehu v angleščini, slovenščina pa je za njih praktično le še izbirni predmet, ki ga žal komaj kak izbere. V tem šolskem letu ga je na gimnaziji in srednji strokovni šoli v Monoštru izbralo 12 dijakov. Ti se tako pet ur na teden učijo slovensko. In to je vse.

Vodnik DSCN0070.jpg

No, zaradi našega bolj svetlega pogleda v prihodnost, pa me pravzaprav še najbolj veseli, da slovenski knjižni sejem tradicionalno ohranja stik z mladimi bralci. Na razstavnih policah bodo ti lahko letos našli tudi mojo pesniško knjigo z naslovom NE. Napisal sem jo zanje zato, ker vem, da je treba kdaj v življenju reči NE. Pa da je treba kdaj tak NE tudi zelo glasno izreči. Prepričan sem namreč, da je lahko vsak zatajeni, zamolčani ali potlačeni NE škodljiv tako za dušo kot za telo. Pa da je navsezadnje lahko škodljiv tudi za skupnost.

Roza DSCN0068.jpg

V tej knjigi se tako velika večina pesmi res začne z NE, ena pa je le malce drugačna. Naslovil sem jo Moja hiša in je ravno pravšnja, da lahko z njo v tej naši hiši odpremo letošnji sejem in naznanimo sejemsko veselje.

MOJA HIŠA

Ni res, da le sanjam in čakam.
Sezidal nevidno sem hišo.
Tu vse je tako, kot sem želel.
Za goste napravil sem nišo.

Vesel te bom zmeraj, ko prideš.
Postrežem ti s svojo dobroto,
zapojem ti pesem o sreči,
ti dušo napolnim z lepoto.

Ostal boš lahko še pri meni,
dokler boš vsaj skušal verjeti,
da svet ni brezupen in beden.
Pa rad ga boš moral imeti.

Ni res, da sem čuden in smešen,
le vrt sem drugačen zasadil.
Tod rastejo rože-besede,
ta šopek iz njih sem napravil.

SKS 5 DSCN0110.jpg

Vlado Kreslin

Letošnjo Schwentnerjevo nagrado je prejel pesnik, pisatelj in književni urednik iz Trsta Marko Kravos.

Kravos DSCN0091.jpg

Predsednik vlade Marjan Šarec in Zdravko Kafol, predsednik upravnega odbora 35. SKS čestitata Marku Kravosu

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: