Kdo je močnejši ? Grafenauer, Dolenc ali Celan ?


V knjigarni Beletrina v Ljubljani je danes založba Beletrina predstavila še drugi del svežega knjižnega paketa pred 35. Slovenskim knjižnim sejmom. S tem pa je uradno zaključila svoje uredniško delo z letošnjimi novitetami. Prve naslednje knjige bodo namreč izšle že ali šele januarja 2020. Na knjižnem sejmu bo imela nekaj svojih dogodkov, ne nazadnje kandidira za knjigo leta s svojima knjigama: Eva Mahkovic Na ta dan najbolj trpi mastercard ter Aleš Šteger in Igor Saksida Pesem sem – razumljive pesmi za nerazumljive čase.

Vovk DSCN1342.jpg

Urban Vovk predstavlja knjigo in prevajalski projekt Zbranih pesmi Paula Celana, vse fotografije Marijan Zlobec

V družbi avtorjev, urednikov, prevajalca in ilustratork so bile v ospredju tri knjige; sodobna pravljica Mahajana Nika Grafenauerja z ilustracijami Marije Lucije Stupica, ki jih je osvežila njena hči Hana Stupica, antologija pravljic Mateta Dolenca Kako Dolg je čas z ilustracijami Ane Maraž in prvi del Zbranih pesmi 1.del Paula Celana v prevodu dr. Vida Snoja.

Grafen auer 1 DSCN1244.jpg

Niko Grafenauer je omenil krizo nekaterih založb, ki propadajo, in pohvalil Beletrino

Ob ponatisu Mahajane Nika Grafenauerja se je direktor založbe Beletrina, Mitja Čander, ki je vodil tiskovno konferenco, najprej zahvalil upravnemu direktorju SAZU Zoranu Mezgu, ki je pomagal pri mnogih ponovnih izdajah del akademikov, tudi pri tej knjigi. Mahajana je zelo lepa knjiga, za katero številni niso vedeli, saj je v 90. letih izšla pri manjši založbi, ustvarila pa sta jo pesnik Niko Grafenauer in ilustratorka Marija Lucija Stupica. Čander je izrazil ponos ob tem, da je pri ponovni izdaji ilustracije osvežila prav njena hčerka Hana Stupica, tudi sama izvrstna ilustratorka.

Stupica DSCN1291.jpg

Hana Stupica

Hana Stupica je podoživljala ustvarjalnost svoje mame. Njene ilustracije so sodobne, a precej skrivnostne, večpomenske. Nekatere so že malo zbledele, kot naslovnica, ki je že skoraj splesnela, a je danes tisk razvojno napredoval in je zato knjiga zelo lepa in uspešna. Hana Stupica je povedala, da je bila še premajhna, ko je knjiga prvič izšla, da bi jo res lahko brala in razumela, da pa se ji zdi čarobna in je še danes presunjena nad vizualnimi rešitvami ilustracij. Vesela je, da je založba prepoznala kvaliteto dela in se odločila za ponatis, saj je ta izdaja veliko lepša od prvotne zaradi napredka tiska, dobro pa je tudi, da so se ilustracije digitalizirale.

Bele 1DSCN1257.jpg

Milena Mileva Blažič

Milena Mileva Blažič je o Mahajani dodala, da gre za sintezo verbalnega in vizualnega besedila na višji ravni. Lahko bi jo označili kot sodobno pravljico ali fantastično pripoved, v njenem ospredju pa je ljubezen. Čeprav je knjiga manj znana, je zelo kvalitetna in napisana subtilno, lahko ji rečemo kar sodobna klasika. Zanimivo pa je, da je uporabila oznako “visoka pesem o ljubezni”, s čimer je aluditala na Salomonovo Visoko pesem.

1280px-Botticelli-primavera.jpg

Botticellijeva Pomlad

Opozorila je na ilustracijo, ki spominja na Botticelijevo Pomlad (Ob pravljici Majhnica Primavera)  v Firencah. Sklenila je, da bi morala ta knjiga biti predstavljena tako na knjižnem sejmu v Bologni kot v Frankfurtu.

Grafenauer 2 DSCN1262.jpg

Grafenauerjev spomin na Marijo Lucijo Stupica

Grafenauer je še povedal, da je najprej napisal Majhnico, potem pa je nadaljeval z Mahajano, ki je na bistveno višji ravni. Pesnik je spomnil na svoje obdobje urednikovanja na Mladinski knjigi, kjer se je srečal tudi z Marijo Lucijo Stupica. Brez zadrege je povedal, da je med njima bila ljubezen, da pa so v Mladinsko knjigo zahajali tudi drugi mladi ilustratorji, ki jim je odpiral vrata in so nastopili kot ilustratorji knjig Mladinske njige. Čander je izrazil vero v to, da se bo knjiga vrnila med mlade in da bo tudi prevajana, Grafenauerja pa bodo naslednje leto počastili s knjigo njegovih spominov, ki jo pripravljata Tina Kozin in urednik Urban Vovk.

Dolenc IMG_20191121_114956_resized_20191121_065851864.jpg

Mate Dolenc

Tudi druga predstavljena knjiga je pravljična, gre namreč za antologijo pravljic za otroke Kako dolg je čas Mateta Dolenca. Spremno besedo je prispevala Aksinja Kermauner. Čander je povedal, da Dolenc na izviren način kombinira realnost in domišljijski svet, kar poudarijo še ilustracije Ane Maraž. Urednica Špela Pavlič je antologijo označila za univerzalno, saj jo lahko berejo odrasli in otroci. Zgodbe so razdeljene v kopenski in morski sklop, vsem pa je skupno, da v njih nastopajo živali in da vse nagovarjajo ekološke teme.

Čander DSCN1322.jpg

Direktor Beletrine Mitja Čander

Dolenc ne moralizira, ampak spodbuja k razmišljanju z lastno glavo. Gre za prvo knjigo, ki jo je ilustrirala Ana Maraž. Povedala je, da je iskala podlage in teksture, ki bi na vizualni ravni najbolje povezale kopno in morje, to je dosegla s kolažiranjem. Prav tako ni hotela, da bi bile na prvo žogo, ampak je hotela knjigo likovno opremiti. Dolenc pa je posebej orisal zgodbo o ježu, ki je ušel iz ljubljanskega Živalskega vrta; skopal je jamo izpod ograje in se zatekel na Rožnik, tam poiskal skladišče in se hranil med drugim z napolitankami in tetrapakom ter pil (Resnična o ježevcu z Rožnika).  Ježevec je kajpada Ivan, ker je pač živel v kleti hiše, v kateri je, kot je znano, nekoč živel Ivan Čankar, kot poše v klnjigi. Dolenc je dodal, da je prvo pravljico napisal, še predno je sam imel otroka. Te pravljice pa je v glavnem pisal za urednika Janeza Mušiča, in sicer vsak mesec eno.

Dolenc DSCN1389.jpg

Mate Dolenc

Dolenc je še povedal, da gre za zbirko zgodb, ki so nastajale za revijo Kekec, nekaj pa je tudi še neobjavljenih. Pisal jih je na podlagi resničnih situacij, ki jih je potem literariziral.

Snoj 1 DSCN1356.jpg

Dr. Vid Snoj

Tretja knjiga pa je prav svojevrsten podvig, saj gre za dvojezično zbirko Zbranih pesmi Paula Celana z zelo natančnim spremnim aparatom. V prvi knjigi, ki je izšla zdaj, so njegove prve štiri zbirke, naslednje leto pa bo izšel še obsežnejši drugi del, s čimer se bo zaokrožila podoba enega izmed najpomembnejših pesnikov 20. stoletja. Urednik knjige Urban Vovk je poudaril, da gre pri takem projektu za specifičen proces dela, ki bi ga primerjal z večtedensko kolesarsko dirko, sam je s prevajalcem sodeloval v zadnji etapi. O pomenu ponovne izdaje Celana ne gre dvomiti, saj je pomembno, da v novih prevodih in ponatisih obujamo spomin na klasike, da ne ostanejo le del arhiva oziroma zapuščene zbirke v skladiščih. Prevajalec dr. Vid Snoj je dodal, da je Celanovo pesništvo zaznamovala druga svetovna vojna, sploh pa holokavst, saj je bil nemški Jud in je starše izgubil med vojno. Njegova poezija je prežeta s spominom na to, z njim pa se ukvarja cela kopica piscev po svetu, tako da so disertacije o njem nastajale povsod, od ZDA do Japonske. Zahvalil se je prvemu prevajalcu Celana pri nas, Niku Grafenauerju, saj ga je ravno njegov prevod v zbirki Lirika leta 1985 kot mladeniča navdušil za tega pomembnega nemškega pesnika. Tako Snoj kot Vovk in še prej Grafenauer so se strinjali, da je Paul Celan med najpomembnejšimi pesniki dvajsetega stoletja. Vovk je še spomnil, da je pred leti izšla obsežna biografija o Celanu (verjetno je mislil na Johna Felstinerja, ki je o Celanu napisal dve knjigi), medtem ko je Snoj opozoril na študijo o Celanu enega najpomembnejših svetovnih literarnih zgodovinarjev Georgea Steinerja. Prav tako je omenil Celanovo poreklo, ki pravzaprav sega v Ukrajino, saj je bil rojen v Czernowitzu (Černovcih) leta 1920, umrl pa je leta 1970.

Niko DSCN1349.jpg

Kakorkoli obračaš kamero, povsod je zadaj Luciferka

Knjiga prinaša originale na levi in prevode na desni strani knjige, in sicer štiri pesniške zbirke:  Mak in spomin, Od praga do praga, Rešetka jezika in Nikogaršnja roža. Predloga za sedanjo slovensko izdajo je nemška Gesammelte Werke (v petih knjigah) iz leta 1983. Knjiga se začenja s Celanovo drugo pesniško zbirko Mak in spomin, ker je pesnik svojo prvo zbirko Pepel in žar sam vzel iz obtoka in nekatere pesmi vključil v drugo zbirko.

Bele DSCN1376.jpg

Dr. Eva Premk Bogataj

Za konec je dr. Eva Premk Bogataj predstavila še dve publikaciji, ki sta nastali ob evropskih projektih, pri katerih je Beletrina sodelovala kot partner. Prva je Živa coprnija, ki se počasi zaključuje, knjigo pa spremlja tudi turistična tura po Pohorju in Istri. Projekt je pri Beletrini vodila Miljana Cunta in je trenutno razprodana, kmalu bo spet na voljo v ponatisu. Drugi projekt, ki prav tako počasi prihaja h koncu, je opazovanje meja v različnih časovnih obdobjih. Naslonili so se na Berlinski zid ob obletnici njegovega padca, več o knjigi Izza zidov: 1989–2019 bodo povedali tudi na enem izmed dogodkov na 35. Slovenskem knjižnem sejmu.

Niko DSCN1330.jpg

Niko Grafenauer, dr. Vid Snoj in Mitja Čander

Mitja Čander je namenil še nekaj zaključnih misli celoletni letošnji ustvarjalni in založniški produkciji in jo označil kot zelo uspešno. Beletrina je izdala skupaj 38 naslovov knjig, med njimi kar devetnajst slovenskih avtorjev.

Za prihodnje leto pa je napovedal okvirno še več, kar štiriinštirideset naslovov.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: