V knjigarni Konzorcij Mladinske knjige je danes pri založbi Miš gostoval znani in cenjeni tržaški pisatelj, pesnik, publicist, gledališki direktor in nasploh vsestranski kulturnik Miroslav Košuta.
Direktor založbe Miš Anže Miš in pesnik Miroslav Košuta, fotografije Marijan Zlobec
Miroslav Košuta je kot rečeno pri založbi Miš pravkar izdal svojo najnovejšo knjigo Ljubezni to pesem. Ilustriral jo je Damijan Stepančič, uredil pa profesor slovenske književnosti in izvedenec za mladinsko književnost dr.Igor Saksida. Knjiga je namenjena tako mlajšim – in sicer zlasti srednješolski mladini – ter starejšim prekaljenim požiralcem knjig. V knjigi se tako medsebojno spajajo mladinske in nemladinske pesmi, ob njih pa v obliki pripisov še basni in epigrami.
Kaj prinaša izbor Ljubezni to pesem?
Pesmi, seveda. A ne vseh Košutovih in tudi kakršnegakoli objektivnega merila si ne izmišlja. Ta zbirka je zasnovana na podlagi mojega čisto osebnega videnja pesnikovega sveta, njegovega življenja, osebnosti in predvsem raznovrstnih podob, ki jih zagledam, ko berem njegove pesmi.
Podpisovanje knjige
Kako je knjiga nastajala?
Prebral sem vse njegove pesniške zbirke, za mlade in manj mlade bralce, ter izbore in knjigo epigramov – pesmi je bilo nekaj manj kot petsto, izbral sem jih nekaj nad sto. Slaba četrtina pesmi nikakor ne more in tudi noče biti »objektivna« upodobitev razvoja Košutovega pesniškega sveta, saj menim, da to ni ne mogoče ne smiselno. Pri izbiri pesmi za to knjigo me je vodilo vprašanje, katere med njimi me, te, nas nagovorijo še danes, katere se zdijo primerne za dobre bralce v tretjem triletju osnovne šole in pozneje – za tiste bralce, ki lahko, ker želijo in zmorejo, berejo npr. Naročje kamenčkov Saše Vegri ali Barž≡kons Srečka Kosovela.
Kot lahko (ojoj, kako ponesrečena beseda) odrasli bralci berejo poezijo za mlajše, tako lahko tudi mlajši posegajo po poeziji za odrasle; tisti, ki je napisana dovolj razumljivo in ki govori o njihovem svetu – sedanjem ali onem, ki se kaže v njihovi bližnji prihodnosti. Zato sem v eno knjigo povezal mladinske in nemladinske pesmi, ob te pa kot »pripise« dodajal še basni in epigrame. S tem se v knjigi ustvarja svojevrstna napetost: med pesmimi samimi – tu in tam so si po sporočilnosti zelo različne – ter med poezijo in drugimi vrstami literature. Napetost je vir miselnega toka, je čarovnija in izziv, je pot v razburkan pristan Košutove ustvarjalnosti.
Dr. Igor Saksida (iz spremne besede)
Miroslav Košuta
Miroslav Košuta se je rodil 11. marca 1936 v Križu pri Trstu. Maturiral je na tržaški višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom. Študij je nadaljeval na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je študiral primerjalno književnost in literarno teorijo ter leta 1962 diplomiral. Po diplomi se je zaposlil kot novinar in urednik na ljubljanskem radiu. Po skorajda petnajstih letih se je 1969 vrnil v Trst, kjer je bil najprej tri sezone dramaturg Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, nato je do leta 1978 pri Založništvu tržaškega tiska urejal mesečnik Dan. Vse do upokojitve je bil ravnatelj in umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Leta 2011 je prejel Prešernovo nagrado, leta 2015 pa so ga za življenjsko delo nagradili z Levstikovo nagrado.
Košuta je pri MK pred leti izdal knjigo Mornar na kozi
Svoje prve pesmi je pisal za tržaški srednješolski učbenik Literarne vaje, kot študent pa je svoje pesmi objavljal v takratnih literarnih časopisih in revijah. Hkrati z lastnim ustvarjanjem je Košuta prevajal dela tujih pesnikov, predvsem italijanskih in španskih. Piše tudi poezijo za otroke, v katerih sta v središču igrivost in humor. V pesmih, ki so izredno zvočne, so zelo pogoste besedne igre. Velikokrat povezovanje besed, ki so zvočno učinkovite, privede besedilo v nesmisel. V pesmih se naslanja tudi na otroško ljudsko pesem oziroma nekatere njene oblike. Njegovi najpogostejši temi sta ‘narobe svet’ in živali; piše izštevanke, šaljivke, uspavanke, pastirske, rajalne in gibalne pesmi.
Za knjigarno je podpisal še nekaj knjig spominov in izpovedi Mornar na kozi, ki je v ocenjevcanju bralcev dobila čisto petico
Otroštvo nad pečinami slovenskega morja
V knjigi nas Miroslav Košuta popelje v svojo rojstno vas, v Križ pri Trstu, visoko na pečinah pod katerimi buči slovensko morje. Tu se je rodil in odraščal v toplem slovenskem družinskem okolju, v zavetju borjača, pa vendar je bila družina trdno vpeta v vaško skupnost. Spoznamo predvojne razmere s pritiski poitaljančevanja, čas vojnih grozot, pa povojna leta vse tja do petdesetih let, ko je po končani srednji šoli odšel študirat v Ljubljano. V času fašizma so mu sicer poitalijančili ime in priimek, zato pa v njem vzbudili odpor do črnih srajc in ljubezen do slovenskega jezika. Mamine in nonine pripovedi so njegovemu svetu domišljije dala krila. To je šegava, hudomušna, na trenutke tudi grenka pripoved o otroštvu in mladosti, pa vendar iz nje zaslutimo optimizem in veselje do življenja. In je tudi dokument nekega časa, ki ga več ni, čeprav vas Križ še ohranja svoje slovensko in tudi proletarsko jedro. (Iz predstavitve MK)
Marijan Zlobec