Končno sem se odločil: ko bom star, bom odšel v varovano stanovanje v novo zgrajenem zaporu v Dobrunjah. Investicija v novogradnjo 68 milijonov EUR mi garantira, da mi bo tam lepo, živel bom v zanimivi in nikakor ne dolgočasni družbi, prejemal bom (najmanj) tri brezplačne obroke dnevno.
Nov zapor bo stal 68 milijonov, foto Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije
Ne bo mi treba delati, razen da bom v miru še naprej bral, študiral, pisal in objavljal. V hotelu višje kategorije za 388 oseb me ne bo nihče opazil in imel bom zlati mir.
Morda bom celo postal pisatelj in izdal svoj prvenec, a ne bom dovolil, da bi me ob tem morebitnem presežku predsednik Republike Slovenije pomilosti, saj si želim dinamike, tako kot vsi strelci.
Predsednika bi prosil le za kakšne “vmesne” počitnice v toplih krajih, najraje ob Indijskem oceanu, a tudi v Karibih ali v Polineziji ne bi bilo slabo.
Medtem bi svoje stanovanje oddal Bookingu, za kar so me že prosili, kar pomeni, da že dosegam določen mednarodni “rejting”.
Če me ne bi hoteli takoj zapreti, ampak bi kot oni preprodajalec droge za skoraj umor novinarke prejel zgolj pogojno kazen, kot sem videl danes, bi že objavil kaj bolj krepkega, kot na primer, da je ona sodnica dobila dvajset milijonov podkupnine ali da so na onem inštitutu redčili trdo drogo in s tem zaslužili 660 milijonov, medtem ko je direktor bil ubit in kaznovan nepravi morilec, ali pa da je onih 18,9 milijona EUR državne subvencije za delovna mesta v neki lakirnici šlo via sosedski fakti po ovinku direktno nazaj v naše politične žepe… Da ne omenjam osebnih stečajev, nevrnjenih kreditov, pranja denarja in drugih milijonskih malenkosti.
Zelo se veselim, da se skokovito povečuje število zapornikov na Slovenskem, kar pomeni, da postajamo zdrava družba, ki takoj vse zlo počisti in hudodelce sankcionira.
Še bolj me veseli, da bodo stare zapore na Povšetovi dobili kulturniki za svoje ustvarjanje, ne da bi bili kaznovani ali celo imeli občutek, da ustvarjajo kot zaporniki naše družbe.
Lahkotnost izjemno visokih zaporniških investicij kaže vizijo razvoja in implementacijo demokratičnih družbenih dosežkov na najvišji standardni ravni.
Ne pozabimo, da je v Sloveniji še dovolj možnosti za uresničevanje vseh ali vsakršnih ciljev ter na vseh področjih družbenega življenja.
Če nam kaj ali kje spodleti, bodo novi zapori srečno pribežališče osebne žalosti, a zgolj trenutne, z upajočimi očmi in pomislijo na tiste kupčke, ki jih nihče ne vidi in ne bo zaznal, ko bodo prišli ali se vrnili svojemu lastniku veselo v objem.
Marijan Zlobec