V Zgodovinskem atriju Mestne hiše so sinoči odprli razstavo Plaktivat. Plakat, ki spreminja družbo TAM-TAM Inštituta Plaktivat. Na ogled bo do 3. decembra.
Zmagovalni plakat AV studio Boris Kralj
Pregledna razstava zmagovalcev in izbranih finalistov plakatov je plod petletnega TAM-TAMovega natečaja za oblikovanje mestnega plakata na družbeno odgovorne teme.
Ata Mohammadi (Iran)
Razstava ponuja vpogled v družbeno angažiran plakat v Sloveniji med letoma 2014 in 2019. Skozi projekt Plaktivat je bilo ustvarjenih 1445 plakatov, razglašenih 12 zmagovalcev in 162 finalistov.
Luna/TBWA: Dom Trček, Matic Kozinc, Blaž Žnidarec, Zala Sajko, Damijan Penič, Medeja Kraševec
TAM-TAM je z različnimi partnerji izpostavil 12 aktualnih tem: beg možganov, prostovoljno gasilstvo, nasilje nad mladostniki, spletna zasvojenost, migranti, sovražni govor, alternative potrošništvu, telesna (ne)aktivnost, diabetes, bralna kultura, nasilje nad ženskami in kriza medijev.
Formitas BBDO
Natečaji, od leta 2017 odprti tudi za prijave ustvarjalcev, oblikovalcev in lahko bi rekli umetnikov iz tujine, so nagovarjali tako neuveljavljene posameznike kot tudi velike oglaševalske agencije, naj s kreativnimi rešitvami, naslovijo aktualne družbene teme.
Zmagovalna dela, nastala pod njegovim okriljem, so kritično reflektirala slovensko družbo in jo z vsakim natečajem znova pozvala k večji strpnosti, spremembi vedenja ali navad, demokratičnosti in empatiji. (Po uradni predstavitvi)
Publicis : Gregor Čeferin, Drago Mlakar, Miha Bevc, Toni Tomašek – Beg možganov (po Henriju Toulousu-Lautrecu)
Obiskovalca razstave morda najbolj pritegnejo plakati, ki dialogizirajo tri velike zgodovinske Slovence: Franceta Prešerna, Ivana Cankarja in Srečka Kosovela ter jih seveda postavljajo v kontekst tako svetovne likovne zgodovine kot samih njihovih misli. Te obrnejo ali po svoje predelajo, a ostaja skupna tema: Kdo bi ustvarjal slovensko zgodovino, če bi odšli najboljši ? Odgovor je skrit in ni povedal, da bi jo pač ustvarjalni najslabši, ki so ostali doma, ker smo to mi vsi “žalujoči ostali”, ki nam Slovenijo plenijo vsak dan in pred nosom kar domače zveri, samo da mi streljamo najmanj nevarne medvede in volkove.
Kdo bi ustvarjal slovensko zgodovino, če bi odšli najboljši ? (po Andyju Warholu)
Če pogledamo aktualne teme, kot jih navaja organizator, vidimo, da manjkajo vse najpomembnejše in odločujoče, ki bi Slovenijo kritično pokazale v pravi luči ter s pravimi problemi.
Ivan Cankar – Mati, podaljšan macchiato bi (po Egonu Schieleju)
Kdo bi ustvarjal slovensko zgodovino, če bi odšli najboljši ? Verjetno manj in najmanj pametni, saj v taki državi malokdo želi delati, najmanj pa jim kvalitetno ali svojim sposobnostim primerno in hkrati še na pošten način to tudi uspe.
Yin + Young: Domen Husu, Samo Muhič, Borut Haclar, Pavel Nekoranec
Beg možganov v resnici ni beg, ampak njihova rešitev. Ne nazadnje je pamet individualna, nespamet pa množična, možgani osebna last, njihova odsotnost pa družbena ali aktualni družbeni pojav. Vsaka plakatna akcija namreč pokaže, kaj si nekdo želi in česa si ne želi. Ta akcija, ki jo seveda podpira podžupan Janez Koželj, bo kajpada poudarila tisto, kar misli ena plat ali ena stran ali en del družbe, države in državljanov.
Ana Kompara
Druga plat pa je skrita v drugi polovici, ki tu manjka. Mi v resnici ne vemo, kaj je nastalo in kaj vsebinsko zajema vseh 1445 plakatov. Razstava je enostranska in subjektivna selekcija. To ni razstava kot nekdanji mednarodni grafični bienali, kjer smo videli vse grafike, potem pa izmed njih nagrajene z oznako nagrad.
Yin + Young: Domen Husu, Samo Muhič, Borut Haclar, Pavel Nekoranec
Če so državno tako pomembne teme, kot so omenjene, potem je treba k razstavi in seveda predstavitvi dejanskega, necenzuriranega prikaza rezultatov natečajev, pristopiti celovito in z deli samimi. Tega pa ne more početi nomenklatura, ki je za rezultate ali povode nastajanja aktualnih tem najbolj odgovorna.
Yin + Young: Domen Husu, Samo Muhič, Borut Haclar, Pavel Nekoranec
Marijan Zlobec