Obnova tlakov ulic in trgov v Stari Ljubljani se nadaljuje, sedaj so najbolj aktivni na Trubarjevi ulici in stranskih uličicah, ki povezujejo vzporedne ali nabrežja. Tako je sedaj na udaru Usnjarska ulica med Trubarjevo in Petkovškovim nabrežjem v bližini Roga. Ponuja se popolnoma drugačna obnova, kot je bilo stanje poprej.
Zakaj je tako, je vprašanje, na katerega bi znali, če bi želeli, odgovoriti tisti, ki so upoštevali vse drugo, razen dejstva, kako je bila ulica urejena v prvotni podobi; brez visokih stopnic, ampak zgolj položno, rahlo diagonalno, široko in odprto.
Namesto prvotne podobe so si izmislili in kajpada uresničujejo trojno podobo Usnjarske ulice; prva je očitno namenjena bifeju, ki bo pridobil nekaj ravnih, terasastih prostorov zase, potem osrednji del, od vrha do tal otežen za naraven prehod s kar dvajsetimi kamniti stopnicami, in zelo ozek pas, širok morda en meter, ker je še v gradnji, za t.i. invalide, po katerem pa bodo očitno hodili in vozili vsi, saj nihče nima rad na tako kratki ulici toliko stopnic, kot jih poprej, ko projektanti očitno niso bili tako pametni kot so sedaj, ni bilo.
Usnjarska ulica je eklatantni primer, kako samovoljno se obnavlja Ljubljana, kako nekaj ljudi ukaže o vsem, kar se dogaja, od naročil arhitektom do izbora materialov, njihovega uvoza, plačil, nerazvidnosti stroškov in načina financiranja, plačilne bilance, uporabnosti ali neuporabnosti poprejšnjih materialov, smiselnosti celovitosti tlakovanja vseh površin, še posebej na škodo zelenic, rož in nasploh dihanja tal.
Zadošča, da pogledamo ureditev novega Prekmurskega trga in Poljanske ceste, z vsemi pločniki, ki so tako vijugasti, kot niso bili niti poprej.
Nekdo pridno služi na račun javnosti in uporabnikov, brez možnosti pripomb, kaj šele zavrnitve ali zahteve po udejanjanju prvotne podobe, kot je nikoli več ne bo na Usnjarski ulici.
Osebni interes in profit je nad javnostjo in željami ljudi, ki tam vsak dan hodijo iz Poljan v središče mesta: na Ilirsko, Metelkovo, avtobusno in železniško postajo in bodo odslej ovirani, bolj kot kdajkoli.
A to nikogar ne briga, zlasti ne mestnega arhitekta, ki se sicer tam okrog vozi z biciklom in bodo kolesa prehod, namenjen invalidom, v resnici zasedla kar sama in se napoveduje totalni kaos.
Kolesarji ne bodo vozili čez stopnice, mar ne !
Študentje in drugi s kovčki na kolescih čez kar dvajset stopnic prav tako ne.
Starejši ljudje še manj.
Javni prehod ali ulica se je povsem sprivatizirala.
Komu je vse to namenjeno in še bolj: zakaj ni namenjeno nikomur, razen bifeju zraven, ki bo zase pridobil ploščadi in ukradel javni prostor, tako kot že počne ob Ljubljanici?
Koliko je še ostalo javnega prostora ?
Marijan Zlobec