Izvirni roman Jerneja Županiča in še dva nobelovca


V knjigarni Beletrina v Ljubljani je založba Beletrina predstavila tri sveže izdane knjige; en izvirni slovenski roman in dva prevoda nobelovcev.

unnamed (56).jpg

Barbara Juršič, Mitja Čander,  Mateja Komel Snoj in Urban Vovk, foto Beletrina

V družbi avtorja, prevajalk in urednikov so bile v ospredju naslednje knjige: nov roman Behemot Jerneja Županiča in dva prevoda evropskih velikanov, Leto smrti Ricarda Reisa Joséja Saramaga v prevodu Barbare Juršič in Na sončni strani Iva Andrića v prevodu Mateje Komel Snoj.

9789617017007.jpg

Prvenec Tatar

Precej unikaten jesenski paket, kot ga je označil urednik in direktor založbe Beletrina Mitja Čander, prinaša eno izvirno delo in dva nobelovca, ki sta slovenskemu bralstvu znana in hkrati neznana.

thumb_737_default_big.jpeg

Mitja Čander, foto Marijan Zlobec

Behemot je drugi roman Jerneja Županiča, ki je za svoj prozni prvenec Mamuti (LUD Literatura, 2018) prejel nagrado kritiško sito, ki ga podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov (DSLK). Čander je povedal, da ga je Behemot navdušil že v rokopisu, saj z gosto in sugestivno pisavo združuje na prvi pogled nezdružljivi polji – politični aktivizem in prostitucijo.

županič-mamuti.jpg

Mamuti

Poudaril je, da je Županič eden izmed tistih, ki nas opozarjajo, da literatura vedno znova potrebuje kreacijo, domišljijo, da ji torej nikakor ne zmanjkuje navdiha in ni izčrpana. Urednica knjige Špela Pavlič je zaznala razliko med Mamuti, ki so bolj fragmentarni roman, in Behemotom, ki je grajen bolj linearno.

thumb_2428_book_big.jpeg

Behemot

Zgodbeno gre za intrigantno zadevo, saj spremljamo sestri Ano in Sonjo, ki se v študentskih časih pridružita aktivistični skupini. Starejša kmalu izstopi, mlajša pa se zaplete in dobi neko misijo; infiltrira se med prostitutke in čaka na svojo priložnost. Starejša sestra jo išče, med tem pa odjekne novica o atentatu na diktatorja. Urednica je pohvalila tudi svežo, gosto pisavo, ki je zanimiva tudi zato, ker avtor ne razgrne psihološkega zemljevida, ampak sledi toku zavesti v trenutku, ko se zgodba dogaja. Gre za nezamenljiv glas v slovenski literarni pokrajini.

3450.jpg

Jernej Županič, foto LUD Literatura/Maj Pavček

Jernej Županič je priznal, da je Behemota napisal še pred izidom Mamutov, predvsem v pričakovanju negativnih kritik, ki bi se obregale ob fragmentarnost prvenca, kar pa se na koncu niti ni zgodilo. Z Behemotom je želel povedati eno koherentno zgodbo od začetka do konca. Čander je izrazil vero v to, da bo knjiga udarna in bo marsikoga izzvala.

unnamed (57).jpg

Novosti Beletrine

Dobili smo tudi prevod enega izmed najpomembnejših del portugalskega nobelovca Joséja Saramaga, ki vedno ustvari nenavaden okvir svoje pripovedi, če se spomnimo le Eseja o slepoti. Zasluge za to, da ga lahko vrsto let beremo v slovenščini, gredo prevajalki in izjemni poznavalki Saramaga Barbari Juršič, ki se je z avtorjem ukvarjala še v času, ko še ni bil prejemnik Nobelove nagrade. Leto smrti Ricarda Reisa je svojevrsten poklon drugemu velikanu portugalske književnosti, Fernandu Pessoi. Čander je izrazil veselje ob tem, da imamo s to knjigo v slovenščini dostopna vsa Saramagova ključna dela. Barbara Juršič je povedala, da že v naslovu izvemo, da gre za intertekstualnost, saj Pessojev heteronim Ricardo Reis ob novici, da je njegov stvaritelj umrl, z ladjo iz Brazilije pripotuje v Lizbono. Tako kot je nov v Lizboni, je tudi nov v življenju, in začne se njegovo iskanje, po eni strani notranje, da bi se oprijel življenja in postal resnična oseba, po drugo strani pa zunanje, ki ga simbolizira labirintska Lizbona, po katere uličicah se sprehaja in izgublja. Za to, da postane resnična oseba, ima na voljo simbolnih devet mesecev.

saramago1.jpg

José Saramago, foto spletne strani

Dva ženska lika v romanu ponazarjata dva nasprotna pola, spoznamo namreč Marcendo, ki ga odvrača od pravega življenja, in sobarico Lídio, s katero ima afero. Ta je polnokrvna, prava nosilka življenja, s čimer ga vleče v resničnost, in tu lahko potegnemo tudi vzporednice s Kamenim splavom (Beletrina, 2014), kjer so ženske prav tako nosilke prihodnosti, naroda in človeštva nasploh.

o_3d-saramango-kameni-splav-copy_1024.jpg

Kameni splav

Prevajalka je poudarila, da ne gre samo za fikcijo, saj roman presega okvire literarnega in posega v politično situacijo v 30. letih 20. stoletja v času porasta totalitarizmov, ukvarja se z ideološkimi in političnimi vprašanji, ki jih odkrijemo med pogovori Reisa in Pessoe.

unnamed (55).jpg

S tiskovne konference, foto Baletrina

Drugi nobelovec, ki se tokrat predstavlja z novim prevodom v slovenščino, je Ivo Andrić, edini Nobelov nagrajenec za literaturo s področja bivše Jugoslavije. Na žalost je njegovih prevodov v slovenščino v zadnjih desetih letih bistveno manj kot včasih. Gre za šarmantnega avtorja, s katerim se je slovenski prostor v nekem trenutku zasičil, potem pa je prišlo do obrata in ga ni bilo naenkrat nikjer, zato je za mlajše generacije praktično neznan, za starejše pa pozabljen, je povedal Čander. Tudi zato ima knjiga Na sončni strani v prevodu Mateje Komel Snoj izjemno vrednost. Gre za zbirko novel, nekaj tudi sploh prvič prevedenih v slovenščino. Knjiga je izvorno izšla po Andrićevi smrti, gre pa za t. i. poskus rekonstrukcije »opuščenega gradbišča«, nekega romana, ki ga je Andrić očitno snoval, a je ostal nedokončan in se je v javnosti pojavljal v obliki fragmentov. Za nas je posebej zanimiv, ker se dogaja v izdihljajih Avstro-Ogrske monarhije in ima za razliko od drugih njegovih del poudarjene avtobiografske prvine, zgodbe pa so epsko bogate in psihološko lucidne.

S._Kragujevic,_Ivo_Andric,_1961.jpg

Ivo Andrić leta 1961, foto Wikipedija

Urednik knjige Urban Vovk je povedal, da gre za poskus rekonstrukcije, za roman-sestavljanko iz že objavljenih novel in iz najdb v pisateljevi zapuščini. Glede na to, da so po tem principu zgrajena tudi njegova najbolj znana dela, s katerimi je zaslovel, da je torej mogoče poglavja romana brati kot samostojne celote, Na sončni strani v tem pogledu ni izjema. Gre za nadčasovno klasiko, ki nič ne izgubi na kakovosti, če odmislimo zgodovinske okoliščine, zasluge za to gre pripisati psihološki študiji poglobljeni nosilnih likov in temeljitemu študiju časa in prostora. Prevajalka Mateja Komel Snoj je razložila, da se da knjigo brati kot sedem samostojnih Andrićevih mladostnih novel ali pa dejansko kot roman, bralec na noben način ne bo razočaran. Vse novele so med seboj povezane: z dogajalnim časom (tik pred 1. svetovno vojno), z dogajalnim krajem (Trst in Dunaj) in z glavnim junakom (Galus). Protagonist se podobno kot pri Saramagu na začetku iz tropskih krajev pripelje z ladjo in pristane v Trstu, potem pa po nekem zapletu pristane v zaporu. Spremljamo zaporniško življenje, ko prehaja iz celice v celico in doživlja neprijetne stvari, mučenja ipd. Naslovna sončna stran pa je stran življenja, s katere pride v temnico. Čander je izrazil še upanje, da bo knjiga pripomogla k branju Andrića nasploh.

Kmalu nove knjige slovenskih avtorjev

Za konec je Čander napovedal še novembrsko bero novitet, med drugim izidejo biografija Svetlane Makarovič, nov roman o otroštvu in odraščanju Toneta Partljiča, ponatis izvirne epske pesnitve Nika Grafenauerja z ilustracijami Lucije Stupica, prvi zvezek izjemno velikega projekta zbranih poezij Paula Celana v prevodu Vida Snoja, antologijo enega najboljših piscev za otroke Mateta Dolenca, novo antropološko knjigo Svetlane Slapšak, zgodovinsko knjiga o mejah v kontekstu Berlina, Nove Gorice-Gorice in Sarajeva ter nas samih (v sklopu projekta Izza zidov) in nov prevod romana izjemno priljubljene Sofi Oksanen. S tem svežnjem, ki izide še pred Slovenskim knjižnim sejmom, se bo zaključilo letošnje izjemno bogato knjižno leto. (Po tiskovnem sporočilu)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: