Četrti Zimski festival bo posvečen Beethovnu


Festival Ljubljana februarja 2020 prireja četrti Zimski festival v ljubljanski Unionski dvorani Grand hotela Union. Na že tradicionalnem festivalu pred slovenskim kulturnim praznikom, bodo ob spremljavi simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije nastopili izbrani mednarodno uveljavljeni pianisti in predstavili najlepša klavirska in simfonična dela iz obsežne Beethovnove glasbene zakladnice.

image005.jpg

Ludwig van Beethoven, foto Wikipedija

Prihodnje leto namreč slavimo 250. obletnico rojstva velikega skladatelja, ki je v svojem bogatem opusu namenil posebno pozornost prav klavirju. Med drugim je Ludwig van Beethoven leta 1819 postal eden od častnih članov ljubljanske Filharmonične družbe, natanko eno leto po prvi izvedbi njegove Pastoralne simfonije v Ljubljani 28. februarja 1818. Beethoven je Filharmonični družbi v zahvalo poslal prepis partiture z lastnoročnimi popravki; shranjena je v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Sedaj so natisnili faksimile partiture s spremnimi komentarji, s čimer se Ljubljana in Slovenija vključuje v mednarodni glasbeno zgodovinski prostor tudi z nečim izvirnim, kar je glede Beethovna v mednarodnem muzikološkem in koncertnem okolju lep prispevek, da ne rečem presenečenje.

pastoralna.jpg

Beethovnova Pastoralna simfonija iz NUK

Ob spremljavi simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije bodo na Zimskem festivalu nastopili izbrani domači in mednarodno uveljavljeni pianisti – Imogen Cooper, Aleksej Volodin, Leonel Morales, Tatjana Ognjanovič in Aleksander Gadžijev.

bw-img_3576.jpg

Beethovnova Pastoralna simfonija na ogled v Cankarjevem domu, foto Marijan Zlobec

Med 2. in 6. februarjem bodo na treh koncertih nastopili pianisti Imogen Cooper in Aleksej Volodin pod dirigentom vodstvom Bojana Suđića, Leonel Morales in Tatjana Ognjanović pod taktirko Andreasa Kellerja, festival pa bo sklenil uveljavljeni domači pianist Aleksander Gadžijev, ki bo nastopil pod taktirko Jana Lathama-Koeniga.

be-img_3572.jpg

Dragocen rokopis je bil ne le ogledovan, ampak tudi varovan, foto Marijan Zlobec

Na treh koncertnih večerih boste tako lahko prisluhnili še Prvi in Peti simfoniji ter Uverturi k operi Leonora, pozneje preimenovani v Fidelio. Uvertuor, znano kot Leonora III, izvajajo različno, ali na začetku Fidelia ali pa na sredini opere pred njenim razpletom.

Cooper.jpg

Imogen Cooper s Prvim Beethovnovim klavirskim koncertom, foto Festival Ljubljana

Prvi večer (2. februarjaob 19. uri) bo slavnostno začela Beethovnova tretja različica uverture, ki jo je skladatelj napisal za svojo edino opero Fidelio. Izmed vseh štirih je ravno ta postala repertoarna stalnica koncertnih dvoran po vsem svetu, za kar sta zaslužna predvsem dirigenta Gustav Mahler in Arturo Toscanini. Leonora III je za izvajalce izredno zahtevna, še posebej, če dirigent izbere hiter tempo, za kar pa se seveda odločijo le najboljši in če so v orkestru odlična godala.

Alexey_Volodin_pianist2.jpg

Aleksej Volodin bo izvedel Tretji koncert, foto Wikipedija

S Koncertom za klavir in orkester št. 1 v C-duru, op. 15, se nam bo v prvem delu predstavila ena največjih interpretk klasičnega ter romantičnega repertoarja Imogen Cooper. Britanska pianistka in hči znanega glasbenega kritika Martina Cooperja je poleg obširnega glasbenega opusa prejemnica številnih mednarodnih nagrad ter častna članica Kraljeve akademije za glasbo. Aleksej Volodin, redni glasbeni gost najbolj znanih svetovnih orkestrov, kot so Newyorški filharmoniki, orkester Gewandhaus iz Leipziga, orkester Tonhalle iz Züricha in Kraljevi filharmonični orkester iz Londona, pa bo v drugem delu izvedel Beethovnov Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37. Izbrana dela bodo ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije zazvenela pod dirigentsko taktirko Bojana Suđiča, enega najvidnejših srbskih dirigentov mlajše generacije, glasbenega direktorja Srbske televizije ter nekdanjega rezidenčnega dirigenta v Švedski kraljevi operi, kjer je dirigiral več kot 150 opernih in baletnih predstav.

Morales.jpg

Leonel Morales z Drugim koncertom, foto Festival Ljubljana

Na drugem koncertnem večeru bo orkester Slovenske filharmonije nastopil pod taktirko madžarskega dirigenta Andrása Kellerja, ki je med drugim ustanovitelj slovitega godalnega kvarteta Keller. Z orkestrom se bosta v solističnih vlogah predstavila v Španiji živeči kubanski pianist Leonel Morales in slovenska pianistka Tatjana Ognjanović. Leonel Morales se je sicer rodil na Kubi, a se je pri 25. letih preselil v Španijo in si na številnih mednarodnih tekmovanjih, na katerih je dosegel najvišja priznanja, ustvaril mednarodno prepoznavnost. Slovi po izjemni virtuoznosti, briljantni tehniki, prefinjeni izraznosti ter raznovrstnem repertoarju. Sodeloval je s številnimi najboljšimi evropskimi orkestri in dirigenti, med drugim z nekdanjim šefom dirigentom Slovenske filharmonije Georgeom Pehlivanianom. Redno poučuje na Poletni glasbeni akademiji v Salzburgu in na Fakulteti za glasbo in uprizoritvene umetnosti Univerze Alfonso X el Sabio v Madridu, kjer se izobražuje tudi njegov sin Leonel Morales Herrero, ki je bil med drugim gost na 24. Mladih virtuozih v Viteški dvorani Križank.

tomc5a1ic48d-6-img_7804.jpg

Tatjana Ognjanovič čestita Dubravki Tomšič za državno odlikovanje, foto Marijan Zlobec

Slovenska pianistka Tatjana Ognjanović pa je klavir študirala pri Dubravki Tomšič-Srebotnjak na Akademiji za glasbo, kjer je leta 1986 tudi diplomirala. Je nagrajenka veliko klavirskih tekmovanj, med drugim je trikrat dobila posebno nagrado za najboljšo izvedbo Beethovnove sonate. Nastopila je na številnih mednarodnih festivalih in koncertirala v petnajstih evropskih državah od Portugalske do Rusije, gostovala pa je tudi v Maleziji in Singapurju. Njen repertoar obsega vse od baročne do najsodobnejše glasbe ter prve izvedbe slovenskih skladateljev. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani redno poučuje od leta 1993, bila je članica tudi več strokovnih žirij na mednarodnih klavirskih tekmovanjih v Avstriji, med drugim na Beethovnovem tekmovanju leta 2005 na Dunaju.

Prisluhnili boste lahko Koncertu za klavir in orkester št. 2 v B-duru, op. 19 (Morales), Koncertu za klavir in orkester št. 4 v G-duru, op. 58 (Ognjanovič) ter Simfoniji št. 1 v C-duru, op. 21. Kot zanimivost lahko dodamo, da je Beethoven četrti klavirski koncert premierno izvajal sam, in sicer na koncertnem večeru 22. decembra 1808 na Dunaju, kjer je predstavil tudi 5. in 6. simfonijo – dve izmed najbolj znanih del klasične glasbene zakladnice. Koncert bo 4. februarja ob 19. uri seveda v Unionski dvorani Grand hotela Union.

Gadjijev.jpg

Aleksander Gadžijev s Petim koncertom, foto Festival Ljubljana

Na sklepnem večeru, 6. februarja ob 19. uri, bosta zazvenela slovita Koncert za klavir in orkester št. 5 v Es-duru, op. 73, in Simfonija št. 5 v c-molu, op. 67. Klavirski koncert je nastal v burnih časih Napoleonovih vojaških pohodov in si zaradi svoje ognjevitosti in bojevitosti prislužil vzdevek »Imperator«. Peta simfonija pa je morda najslavnejše simfonično delo vseh časov. V njej se izražata občutje tragične skladateljeve osebne usode in njegova vera v človekovo zgodovinsko poslanstvo. Klavirski koncert bo izvedel goriški pianist Aleksander Gadžijev, ki velja za enega najboljših domačih pianistov mlajše generacije. Pri enajstih letih je začel samostojno koncertirati, redno se izpolnjuje pri priznanih profesorjih in pianistih, je prejemnik številnih nagrad, o njegovi tehniki in virtuoznosti igranja pišejo kritiki samo v presežkih. Gadžijev je kljub mladosti redni gostujoči koncertant na Japonskem in festivalih po svetu, sodeloval je z Orkestrom Padove in Benečije, Simfoničnim orkestrom gledališča La Fenice, Tokijskim orkestrom, Jeruzalemskim orkestrom in drugimi ter se predstavil pod vodstvi dirigentov Jurija Temirkanova, Mareka Pijarowskega, Tacuja Šimona in številnimi drugimi. Na koncertu v sklopu Zimskega festivala bo ob spremljavi orkestra Slovenske filharmonije zaigral pod taktirko angleškega dirigenta Jana Lathama-Koeninga, ki je od leta 2011 umetniški direktor moskovskega gledališča Kolobov Nova. Koening je umetniški vodja Filharmoničnega orkestra UNAM iz Mehike in Flandrijskega simfoničnega orkestra, redno sodeluje tudi z drugimi opernimi hišami, kot so Teatro Massimo iz Palerma, Teatro dell’Opera di Roma in številne druge.

beethoven_sym_6_script.png

Rokopis Beethovnove Pastoralne simfonije

“Preživite zimske večere v objemu kulture in se prepustite izpovedni moči Beethovnove glasbe!” pravijo na Festivalu Ljubljana.

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: