V Zgodovinskem atriju v ljubljanski Mestni hiši se je z jubilejno razstavo začel niz prireditev v čast legendarnemu telovadcu Miroslavu Cerarju, ki bo 28. oktobra dopolnil 80 let. Razstavo, posvečeno njegovim telovadnim, športnim in življenjskim dosežkom, so pripravile organizacije, v katerih je Cerar deloval.
Konj z ročaji, fotografije Marijan Zlobec
Med razstavnimi eksponati so tudi nekatera njegova priznanja (medalje, pokali, državna odlikovanja…) in v središču atrija konj z ročaji, telovadno orodje, na katerem je dosegel največje uspehe in velja še do danes za največjo legendo z še vedno nepreseženo eleganco svojih strigov.
Srebrne, zlate in bronaste medalje Miroslava Cerarja
Obiskovalci se bodo skozi športne dosežke in življenje dvakratnega olimpijskega prvaka lahko sprehodili tudi ob ogledu videa, malo manj pa je samih fotografij s številnih nastopov kot tudi neposrednih odmevov v tisku, ki bi mladim obiskovalcem razstave pokazali, kako velik in svetovno odmevni šampijon je v resnici bil.
Miroslava Cerarja sem sam prvič videl s prenosom italijanske televizije njegovega nastopa na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960.
Leta 1961 smo ga šli otroci v organizaciji TVD Partizan Sežana čakat na železniško postajo, ko se je z vlakom vračal iz Pariza, potem ko je na evropskem prvenstvu v Luxemburgu postal evropski prvak v mnogoboju in prejel še tri zlate medalje; na konju z ročaji, bradlji in krogih. Z nami se je rad fotografiral.
Nepozaben pa je bil njegov nastop v Hali Tivoli na svetovnem prvenstvu v gimnastiki oktobra 1970, kjer je prejel zlato medaljo na konju z ročaji (ocena 19.375). Drugi je bil Japonec Eizo Kenmocu (19.325), tretji pa Rus Viktor Klimenko (19.050). O tem Cerarjevem nastopu je legendarni fotoreporer Dela Edi Šelhaus posnel prvič z motorčkom na Nikonu celo sekvenco fotografij, ki pa jih na tej razstavi ni; je pa video posnetek nastopa. Bil sem tam v prepolnem Tivoliju. Poleg vrhunskih nastopov naših, Rusov, Japoncev in Vzhodnih Nemcev, pa kakega Američana in Čeha, smo spremljali tudi nekatere zelo začetniške, saj je šlo za svetovno prvenstvo športno različno razvitih držav in nekateri telovadci niso veliko znali. Menda so bili iz Indije in so za svoje nastope dobili ocene le med 2 in 3, ali pa vaje niso zmogli dokončati.
Miroslav Cerar bo prihodnje leto vodja naše reprezentance na olimpijskih igrah v Tokiu. Izbira je seveda simbolna, saj je prav tam leta 1964 osvojil zlato olimpijsko medaljo za svojo vajo na konju z ročaji.
V zbirki svojih uspehov hrani več kot 30 (v vitrinah na razstavi jih je menda 36) kolajn z velikih oziroma najvišjih tekmovanj. Na olimpijskih igrah je osvojil tri odličja, od tega dve zlati olimpijski medalji.
Na razstavi je tudi del, ki ilustrira, kako je Miroslav Cerar bil zadnji nosilec Titove štafete na stadionu Partizana v Beogradu in je predsedniku lastnoročno izročil štafeto, Tito pa mu je podaril fotografijo z lastnoročnim posvetilom in podpisom. To je bilo leta 1965 in smo 25. maja spremljali po televiziji ter bili na Cerarja zelo ponosni.
Miroslav Cerar je na športnem področju še vedno dejaven; vodi Olimpijsko akademijo, Klub slovenskih olimpijcev in Fair-Play Slovenija.
Razstava bo na ogled do 3. novembra.
Marijan Zlobec