Ali smo sredi tekme, ki bo odločila o usodi človeka, kakršen je danes? To vprašanje je os najnovejše razstave Eve Petrič z naslovom Our Last Race, ki so jo odprli v Arcade Contemporary Art Projects Space v središču St. Louisa v ZDA.
Samostojna velika razstava Eve Petrič v St. Louisu v ZDA, foto osebni arhiv
V tem legendarnem “mestu ob reki”, ob reki Mississippi sredi ameriškega kontinenta, bo razstava na ogled do 22. novembra.
Ali smo že sredi zadnje tekme, our last race? Eva Petrič se s svojo multimedjsko razstavo sprašuje o naši usodi v ne tako zelo oddaljeni prihodnosti. Nam bodo genski inženiring in manipulacije z DNK odprli možnosti za naše prilagajanje na spremenjene okoliščine na našem planetu tako, da bo človek “zmagal” v svoji zadnji tekmi in obstal na Zemlji?
Problematika zavedanja preživetja se je morda začela širiti v zadnjem trenutku, ko je še možno kaj spremeniti ali popraviti in se usodnosti položja zavada vse več ljudi, ne nazadnje s številnimi javnimi nastopi na vseh ravneh, od znanosti do politike, od Združenih narodov do protestov okoljevarstvenikov po vsem svetu, od medicine in ekologije do umetniških intervencij in razlag.
Eva Petrič je razsežen razstavni prostor (560 kvadratnih metrov) v centru St. Louisa na 812 Olive Street namenila umetniškemu raziskovanju vprašanja o naši usodi v spremenjenih okoliščinah življenja na našem planetu že v nekaj desetletjih. Zemlja se bo spremenila in obstajala še naprej, kako pa bo s človekom?
Eva Petrič poudarja, da je v nas, ljudeh, intuitiven nagon po preživetju, zato, kot napovedujejo futuristi, bomo verjetno v boju za preživetje posegli tudi po genskem inženiringu na ljudeh.
Kaj vse se bo dogajalo z DNK in njegovih raziskavah ? Kaj vse se bo še odkrilo in kakšne bodo možnosti tako manipulacije kot prilagajanja na nove konkretne možnosti v spremenjenih okoliščinah bivanja človeka na Zemlji ?
Bo človeštvo v tej zadnji tekmi “zmagalo” in ostalo na Zemlji, ali pa se bo potopilo v lastni nespameti in prepričanju, da smo mi gospodar na planetu, ne pa narava, katere zgolj delček je človek?
Kakšna bo cena “zmage” v tej zadnji tekmi? Ali še bolje: kako tragičen bo skupni ali najbolj kolektivni poraz ?
Bo žrtvovan človek, kakršnega poznamo danes, kot je opozoril že pokojni Stephen Hawking? V enem od zadnjih objavljenih člankov v Sunday Timesu je opozoril, da bodo tisti, ki iz kakršnegakoli razloga ne bodo del genskega “popravljanja”, postali del “nepomembnih” bitij, ki ne bodo sposobni tekmovanja s svojimi “izboljšanimi” sovrstniki.
Ta misel je grozljiva, saj predpostavlja nastanek nove, izboljšane ali novim razmeram prilagojene človeške podvrste, ki bo edina lahko preživela ?
Preživel bo lahko le tisti, ki bo za vse nujne genske posege dovolj bogat ?
Seveda se bo lahko spremenilo vse, od biološkosti do socialnosti, družbenega ustroja in vedenja, načina delovanja in bivanja v najširšem kontekstu. Z eno besedo: se človek lahko zavestno ali programersko spremeni ?
Velike zasluge pri postavljanju razstave, za reševanje vseh pričakovanih in nepričakovanih težav, ima kustosinja Francesca Passanise.
Pri tako veliki razstavi so pomagali še ekipa v ARCADE, (zlasti Francesca Passanise in Gary Passanise), Univerza Webster in Ryan Greg, predstojnik njenega oddelka za umetnost, design in umetnostno zgodovino, Julian Schuster, predsednik Univerze Webster, oddelek DADAH in Fundacija Santo, ki so omogočili ta projekt.
Marijan Zlobec