Skrivne vatikanske fotografije


Celjska Mohorjeva družba danes predstavlja dve novi knjigi. Posebna redkost je fotomonografija Skrivne vatikanske fotografije Caroline Pigozzi in Giovannija Marie Viana. Prav tako redka pa je še knjiga domačega avtorja Jožeta Celina, izvirni roman  Številka 66229.

predstavitev-redne-zbirke-2014-foto-17929.jpg

Papež fotografira

Caroline Pigozzi in Giovanni Maria Vian nas vodita po skrivnih vatikanskih fotografskih arhivih. Pred nami razgrinjata galerijo podob papežev od sredine 19. stoletja do danes, njihov zasebni, vedno znova osupljivi vsakdanjik. Predstavita nam drugo stran okrasja najstarejše in najbolj skrivne ustanove na svetu – središče moči, ki je vznemirljivejša od Kremlja in Bele hiše.

Ko se povežeta rahločutnost vatikanistke revije Paris Match, ki že več kot dvajset let piše o tem zaprtem okolju, in zgodovinsko znanje ter izkušnje direktorja prestižnega papeževega dnevnika L’Osservatore Romano, se znajdemo v samem jedru Vatikana. Po njem nas vodita strokovnjaka, ki sta imela redko čast, da sta lahko na letalu svetega očeta prepotovala svet od Filipinov do Brazilije, od Mehike do Poljske, od Kenije do Albanije, od Azerbajdžana do Bosne in Hercegovine …

Prvič je na ogled več kot 300 izjemnih fotografij, skrbno izbranih med več tisoč negativi. Pripisi k slikam izrisujejo zgodovino Katoliške cerkve in Petrovih naslednikov, živečih v edini državi na svetu, ki je popolnoma obdana z obzidjem. V vseh pogledih vrhunsko delo!

Izbor fotografij je napravil Marc Brincourt. Knjigo je prevedla Jasmina Rihar.

O avtorjih

Caroline Pigozzi (1952) je osrednja vatikanska poročevalka za revijo Paris Match, avtorica več knjižnih uspešnic, prevedenih v mnoge jezike, med njimi tudi v arabščino. Za svoje delo je prejela nagrado francoske akademije
Giovanni Maria Vian (1952) je italijanski novinar in univerzitetni profesor, ugledni jezikoslovec, znan po številnih delih o zgodovini krščanstva. Kot laik z veliko moralno avtoriteto je v letih od 2007 do 2018 vodil dnevnik L’Osservatore Romano, ki ga bralci spremljajo po vsem svetu.

predstavitev-novih-izdaj-foto-18018.jpg

Številka 66 229

Pretresljiv in ganljiv roman Številka 66 229 na podlagi resničnih dokumentov spregovori o življenjski zgodbi »malega« človeka z jugozahodnega dela Slovenije, ki so ga številne življenjske preizkušnje (prezgodnja samostojnost, mobilizacija v fašistično vojsko Italije) močno zaznamovale, a nikakor ne zlomile njegove vere v Božje varstvo in boljši jutri v njemu tako ljubih domačih krajih. Knjiga je tudi dragocena zakladnica etnološkega gradiva izpred poldrugega stoletja.

Vsaka družina ohranja svoje zgodbe. Nekatere iz prelomnih časov so še posebej bogate in izjemne. Med njimi tudi zgodba družine Celin.

Sin je šele v zadnjih letih očetovega življenja našel skrbno shranjene dokumente iz njemu do tedaj neznanega obdobja očetovega življenja. O tem se je z očetom skušal pogovarjati, a je bilo to zanj preveč boleče. Šele po očetovem odhodu s tega sveta je odprl stare omare, prelistal papirje in raziskal kraje iz očetovih pripovedi. Njegove spomine in spomine njegovih najbližjih je, prepletene z vsebino najdenih dokumentov, povezal v zgodbo očetovega življenja. Ta obsega čas od očetovega otroštva v primorskih krajih, kjer je bilo težko preživeti, in mobilizacije v armado fašistične Italije ter njenega poloma do zapletenega vračanja domov, ki se je končalo z zahvalnim romanjem na primorski Trsat – v zahvalo Materi Božji za varstvo.

O avtorju

Jože Celin (1969) je doktor znanosti s področja poslovnih ved. Svoje izobraževanje in poklicno pot je začel v kmetijstvu, vmes delal v drugih dejavnostih, zadnjih dvajset let pa je zaposlen v zavarovalništvu. Sodeloval je na domačih in mednarodnih znanstvenih konferencah, napisal več znanstvenih in strokovnih člankov ter znanstveno monografijo z naslovom Uspešnost prodajalcev zavarovalnih storitev.

Zgodbo svojega očeta, ki jo je vrsto let nosil v svojem srcu in mislih, je v tej knjigi prelil v svoj prvi roman. Z družino živi v Kuteževem pri Ilirski Bistrici. (Po tiskovnem sporočilu).

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: