Kjer umetnosti prinesejo v mesto življenje je bil motto Bele noči (kulture) v glavnem mestu Malte La Valletti. Vsega je bilo obilo, a prave vrhunske kulture ali umetniških nastopov na takih manifestacijah očitno ni. Poudarek je na malteškem kulturnem amaterizmu ali ljubiteljstvu in bi se vse skupaj dalo primerjati z našimi Nočmi v Stari Ljubljani ali z Muzejsko nočjo. Pride pa veliko ljudi.
Notte Bianca leta 2019 je obiskalo 70.000 ljudi
Bolj odmevno je vsesplošno razpoloženje, pri čemer pa vendarle dominirajo turisti, domačini pa so bolj v različnih operativnih službah ali z nastopi za množico obiskovalcev, ki pride, pogleda nastopajoče deset, petnajst minut in gre na drugo prizorišče.
Koncerti so bili povsod
Jasno pa je, da je kultura, še posebej odkar je bila Malta Evropska prestolnica kulture, še kako pomembna. Ne nazadnje pa imajo nadvse bogato kulturno izročilo in dediščino, kar sem lahko opazoval tako v Arheološkem muzeju kot v MUŽA (njihovi Narodni galeriji) pa v nekaj cerkvah, kjer so nenehno potekali koncerti z različnimi izvajalci, ali pa na mestnih trgih z bolj zabavnimi programi in nastopi, svetlobnimi efekti, vsakršnimi glasbenimi nastopi…
Poulični nastopi
Ključna funkcija je samopromocija, torej mesta in države. Malo me je motilo, da so dali precej priložnosti slabim izvajalcem, pod ravnijo na primer naših godb na pihala ali pevskih zborov, tako da kakšnega umetniškega užitka nisem doživel nikjer, a to ne pomeni, da namen ni bil dober in da to ljudi ni zanimalo.
Vse za turizem
Je pa bilo zanimivo, da so nekatere programe postavili v kontekst kulturnih ustanov z njihovimi atriji in hkrati kulinaričnimi ambienti, to je približno tako, kot če bi sredi Narodne galerije organizirali večerje, okrog bi potekal program, zgoraj in spodaj pa bi se gibali obiskovalci galerije in vse spremljali ali si ogledovali zbirke.
Povsod se tare ljudi
Precej, a ne ravno veliko je bilo poulične kulinarične ponudbe, kot kakšnih raviolov v paradižnikovi omaki ali njokcev v parmezanu za šest evrov ali malteških kanolov dva za tri evre…
Majhno mesto, a zelo veliko obiskovalcev
Notte Bianca je bila programsko razdeljena na sedem poti po panogah ali dejavnostih, še posebej s poudarkom na ustvarjalnostih za otroke kar na šestih lokacijah.
Stari običaji
Klasična pot je vsebovala klasično glasbo, s koncerti od klavirskih skladb Johna Cagea v izvedbi Gabi Sultana v kapeli svete Magdalene, do koncertov godalnega orkestra in godbe na pihala Queen Victoria Band v dvorani Arheološkega muzeja…
Ples na glavni ulici
Posebnost so bila odprta vrata katedrale svetega Janeza Krstnika, za katere ogled je sicer treba plačati deset evrov vstopnine, z izmenjalnimi nastopi organista Gianluce Libertuccija in zbora s sakralno glasbo v različnih zasedbah in pod vodstvom dirigenta Christopherja Muscata.
Tritonova fontana
V kapeli Svete Barbare pa je potekalo glasbeno popotovanje po svetu. Pri nas je podobnega vključevanja ljubljanskih cerkva kot kulturnih prizorišč ob podobnih dogodkih premalo.
Procesija
Ne vem kako se dogovarja MOL s Cerkvijo glede predlogov programov za EPK leta 2025 ali JSKD za izvdbo Europa Cantat leta 2021, ko bo prišlo v Ljubljano 6000 pevcev, zboristov s svojimi bogatimi programi. Ljubljančani še ne vedo, kaj vse prinese več kot sto pevskih zborov, med katerimi ima vsak svoj koncert, vsi pa sodelujejo še v skupnih koncertih po že poprej dolčenih programih; vsak večer z udeležbo vseh, kar v Ljubljani pomeni lahko le Hala Tivoli ali Stožice. Manifestacija Sing with Slovenia bo v Ljubljani potekala med 16. in 25. julijem 2021.
Marijan Zlobec