Mednarodni simpozij Ekologija idej Gregoryja Batesona


Založba Beletrina je pred kratkim izdala svetovno odmevno knjigo Ekologija idej angleškega znanstvenika Gregoryja Batesona. Ob tem dogodku prireja v četrtek, 26. septembra, ob 16. uri v Cankarjevem domu ( Konferenčna dvorana M3 + M4) mednarodni simpozij.

unnamed (45).jpg

Gregory Bateson (1904–1980), foto Wikipedija

Med napovedanimi rezpravljalci so dr. Borut Telban (Bateson in njegov naven), dr. Maja Petrović – Šteger (Kako je treba razmišljati? O miselnem svetu in miselnih ključih Gregoryja Batesona), dr. Graham Barnes (Democracy, an experiment in learning to learn to live together), mag. Miran Možina (O estetiki in etiki ekologije idej Gregoryja Batesona), Francesco Tramonti (Three steps to an ecology of psychotherapy), dr. Lea Šugman Bohinc (Gregory Bateson – vizionarski, nerazumljeni in spregledani snovalec nove transdisciplinarne znanosti) in Jernej Stritih (Nujno razumevanje človeštva kot sestavnega dela narave)

A11LLY0bVlL.jpg

Definicija »ideje«, ki jo avtor razvija v esejih, je veliko širša od običajnih opredelitev, tako da mu je s pomočjo »ekologije idej« uspelo oblikovati nov način razumevanja in povezovanja tako raznolikih tem, kot so bilateralna simetrija v strukturi živali, vzorec razporeditve listov rastlin, stopnjevanje oboroževanja, rituali dvorjenja, narava igre, stavčna zgradba, skrivnosti biološke evolucije, ekološka kriza, kibernetika, tehnološki razvoj, populacijska eksplozija, zavest, čustva, shizofrenija, morala, primitivna umetnost, energija, epistemologija, modrost, ljubezen, lepota … Vprašanja, na katera odgovarja Bateson v svoji knjigi, so ekološka in zato izjemno aktualna za današnji čas, na primer: Kakšni so odnosi med idejami in kako se razvijajo? Ali deluje neke vrste naravna selekcija, ki določa, katere od njih bodo preživele in katere izginile? Kaj omejuje njihovo množenje na določenih področjih mentalne aktivnosti? Katere ideje lahko ključno pripomorejo k izbrisu sodobne civilizacije in človeštva in kateri so nujni pogoji za stabilnost in preživetje ekoloških sistemov?

41VInPonfyL._SX332_BO1,204,203,200_.jpg

Gregory Bateson (1904–1980) je bil kot znanstvenik in mislec toliko pred svojim časom, da ga je še danes težko natančno umestiti v obstoječe klasifikacije. Lahko bi rekli, da je bil antropolog, biolog, ekolog, genetik, etolog, etnograf, komunikolog, kibernetik, psihoterapevt, logik, filozof, lingvist, biosemiotik in da hkrati vse to ni bil. Odlikoval se je namreč z inovativnim povezovanjem vseh teh področij, na primer biologije z estetiko ali etologije s filozofijo idr., s čimer je oblikoval nov način mišljenja in novo znanstveno področje – ekologijo idej.

V štiridesetih letih 19. stoletja je pomagal razširiti teorijo sistemov in kibernetiko socialnim in vedenjskim znanostim. V zadnjem desetletju svojega življenja je razvijal “meta-znanost” epistemologije, da bi združil različne zgodnje oblike teorije sistemov, ki so se razvijali na različnih področjih znanosti. Njegova dela vključujejo Steps to an Ecology of Mind (1972) in Mind and Nature (1979). Soavtorica njegovega dela Angels Fear (objavljen posmrtno leta 1987) je bila njegova hči Mary Catherine Bateson.

Na Batesonovo življenje je močno vplivala smrt njegovih dveh bratov. V prvi svetovni vojni je bil ubit John Bateson (1898-1918), ki je bil najstarejši od treh. Martin Bateson (1900-1922), drugi brat, pa je storil samomor. Po smrti dveh sinov so Williamova in Beatriceova ambiciozna pričakovanja padla na Gregoryja, njunega edinega preživelega sina.

Batesonova prva žena, s katero se je poročil leta 1936, je bila ameriška kulturna antropologinja Margaret Mead. Bateson in Mead sta imela hčer, Mary Catherine Bateson (rojena leta 1939), ki je prav tako postala antropologinja. Bateson se je ločil od Meada leta 1950. Leta 1951 se je poročil s svojo drugo ženo Elizabeth Betty Sumner (1919-1992). Imela sta sina Johna Sumnerja Batesona (1951-2015), pa tudi dvojčka, ki sta umrla kmalu po rojstvu leta 1953. Bateson in Sumner sta se ločila leta 1957, po čemer se je Bateson leta 1961 poročil s svojo tretjo ženo, terapevtko in socialno delavko Loisom Cammackom (rojena 1928). Imela sta eno hčer, Noro Bateson (rojena leta 1969).

Bateson je bil vseživljenski ateist. Roman Euphoria, ki ga je Lily King napisala leta 2014, je domišljijski prikaz Batesonovih odnosov z Meadom in Reo Fortune v New Yorku pred drugo svetovno vojno.

Bateson je najprej potoval na Novo Gvinejo, kjer je preučeval posledice kontakta med domorodnim prebivalstvom in belci. Z opazovanjem je dognal koncept shizmogeneze, ki opisuje “začaran krog”, kjer dejanje ene osebe vplivajo na drugo osebo, katere dejanja potem vplivajo na prvo osebo. Leta 1936 je tako izdal knjigo z naslovom Naven: A Survey of the Problems suggested by a Composite Picture of the Culture of a New Guinea Tribe drawn from Three Points of View.

Za tem je Bateson odpotoval na Bali skupaj z novo ženo Margaret Mead. Na Baliju je za preučevanje veliko uporabljal film. Pri ljudstvu Bajoeng Gede je opazil, da večkrat ignorirajo čustva drugih ljudi, ter tako ne sledijo konceptu shizmogeneze.

Teorijo “Double bind” je razvil leta 1956 skupaj s svojimi sodelavci Donaldom Jacksonom, Jay Haley in John Weaklandom. Teorija opisuje razmerja med ljudmi, kjer ima nekdo avtoriteto, drugi pa mu sledi. Za nastanek “Double bind” je potrebna paradoksična komunikacija, v kateri avtoriteta pošlje dve nasprotujoči si sporočili. Ker se sporočili negirata, druga oseba situacije ne more razrešiti. Meta komunikacija ne sme biti mogoča, neupoštevanje sporočil pa se kaznuje. Primer tega je lahko mama, ki otroku reče, da ga ima rada, vendar pa njena telesna govorica pravi drugače. Otrok tako ne more razrešiti situacije, vendar pa je odvisen od mame, zato ne more prekiniti razmerja.

V svoji knjigi Steps to an Ecology of Mind je Bateson povezal kibernetiko z ekološko antropologijo in konceptom homeostaze. Svet je videl kot niz sistemov, ki vsebuje posameznike, družbo in ekosisteme. Bateson je bil mnenja, da sistemi posameznika, družbe in ekosistema skupaj tvorijo del vrhovnega kibernetičnega sistema, ki kontrolira vse. Ta vrhovni kibernetični sistem (“supreme cybernetic system”) presega posameznika in ga lahko enačimo z Bogom, čeprav se je Bateson nanj nanašal z besedo Um (“Mind”). Bateson trdi, da je zavest most med kibernetično mrežo posameznika, družbe in ekosistema in da neusklajenost med sistemi vodi v degradacijo celotnega vrhovnega kibernetičnega sistema oz. Uma.

V Sloveniji je postal znan okrog leta 1991, ko je izšlo več prevodov njegovih člankov, kot so Angeli se bojijo, Zavestni namen nasproti naravi, Metalog : skrivnosti : (prevod 8. poglavja iz knjige Angeli se bojijo), Niti nadnaravno niti mehanično : (prevod 5. poglavja), Metalog : odvisnost, Metalog : zakaj imajo stvari obrise? , Glasnik nove paradigme v znanosti . (Po različnih virih)

Marijan Zlobec


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

%d bloggers like this: